Jedro

Predlog ne izpolnjuje zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP. Predvsem so vprašanja o intenziteti delodajalčevih ravnanj, ki bi lahko pomenila kršitev prepovedi diskriminacije oziroma katero in kakšno dejanje se lahko opredeli kot diskriminacija, navedena presplošno, saj na takšna vprašanja v sodnem postopku ni mogoče na splošno odgovoriti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank v sporu in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna tožnici iz naslova odškodnine zaradi kršitve prepovedi diskriminacije plačati odškodnino v znesku 2.800 EUR (spremenilo je le odločitev o odvodu in plačilu davka in prispevkov od dosojene odškodnine). Na podlagi ugotovitev, da tožena stranka tožnici ni dovolila koriščenje letnega dopusta v dnevih pred 1. novembrom, ne da bi dokazala, da je enako ravnala tudi pri drugih delavkah čistilkah, da tožnici med delovnim časom ni dovolila obiskovanja imunotesrapije, da je telefonično preverjala upravičenost odsotnosti tožnice z dela zaradi bolezni in da je toženkin zakoniti zastopnik tožnici izjavil, da mora priti v službo „četudi jo piči kača“, je soglašalo, da je tožena stranka v razmerju do tožnice kršila prepoved diskriminacije glede na tožničino zdravstveno stanje.

2. Tožena stranka je predlagala, da Vrhovno sodišče zoper ugodilni del pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje dopusti revizije glede vprašanj, kdaj gre v odnosu delodajalca do delavca za diskriminacijo oziroma kršitev pravic osebnosti. Navaja, da je odločitev o tem pomembna za zagotovitev pravne varnosti tako delavca, kot delodajalca.

3. Predlog ni popoln.

4. Na podlagi četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

5. Predlog ne izpolnjuje navedenih zahtev. Predvsem so vprašanja o intenziteti delodajalčevih ravnanj, ki bi lahko pomenila kršitev prepovedi diskriminacije oziroma katero in kakšno dejanje se lahko opredeli kot diskriminacija, navedena presplošno, saj na takšna vprašanja v sodnem postopku ni mogoče na splošno odgovoriti.

6. Glede na navedeno je sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog zavrglo.