Jedro

Tožnik je vložil tako neposredno, tj. dovoljeno revizijo, kot predlog za dopustitev revizije, vendar na tak način dopuščene in dovoljene revizije ni dopustno kumulirati. Ker je bila v obravnavani zadevi odločba sodišča prve stopnje izdana 20. 6. 2016, torej pred pričetkom uporabe novele ZPP-E, je za presojo, ali je imel tožnik na voljo dopuščeno ali dovoljeno revizijo, odločilen kriterij vrednosti spornega predmeta. Ker je ta (po pravilu petega odstavka 367. člena ZPP2) presegal 40.000,00 EUR, je bila procesno pravilna pot z vložitvijo dovoljene revizije

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Tožnik je z drugo toženko sklenil pogodbo o posredovanju v zvezi z nakupom nepremičnine parc. št. 5470/1 k. o. .... Od nepremičninske družbe (druge toženke) in njene zakonite zastopnice (prve toženke) je zahteval plačilo v skupni višini 40.793,96 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo in tožniku naložilo, da mora toženkama povrniti pravdne stroške. Sodišče druge stopnje je v prvem sojenju (I Cp 601/2016) tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper to odločbo je tožnik vložil dovoljeno revizijo, ki ji je Vrhovno sodišče ugodilo (II Ips 262/2017), razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. V ponovljenem postopku je sodišče druge stopnje (I Cp 694/2018) s sodbo zavrnilo tožnikovo pritožbo, kolikor se nanaša na prvo toženko, ter v tem obsegu potrdilo zavrnilno sodbo sodišča prve stopnje, medtem ko je odločbo v delu, ki se nanaša na drugo toženko, s sklepom razveljavilo in vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Zoper navedeno sodbo (I Cp 694/2018) je tožnik hkrati (9. 9. 2019) vložil dovoljeno revizijo in predlog za dopustitev revizije. O predlogu za dopustitev revizije je Vrhovno sodišče odločilo s sklepom II DoR 461/2019 z 19. 12. 2019, s katerim je predlogu delno ugodilo ter revizijo dopustilo glede vprašanja pravilne uporabe 147. člena Obligacijskega zakonika. Na podlagi sklepa o dopustitvi je tožnik 14. 1. 2020 vložil še dopuščeno revizijo. Ta je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. O dovoljeni reviziji (vloženi 9. 9. 2019) je Vrhovno sodišče že odločalo, in sicer jo je s sodbo II Ips 128/2019 z dne 12. 6. 2020 kot neutemeljeno zavrnilo. Naknadno je bila Vrhovnemu sodišču decembra 2020 predložena še dopuščena revizija, z vložitvijo katere Vrhovno sodišče ob odločanju o dovoljeni reviziji ni bilo seznanjeno.

**O dovoljenosti revizije**

5. Revizija ni dovoljena.

6. Zakon o pravdnem postopku (ZPP) je z novelo ZPP-D uzakonil kombiniran sistem dopuščene revizije in dovoljene revizije. Revizija je bila dovoljena v zadevah, v katerih je vrednost spornega predmeta presegala 40.000,00 EUR, medtem ko je bila v zadevah, pri katerih je bila vrednost spornega predmeta med 2.000,00 EUR in 40.000,00 EUR, mogoča vložitev predloga za dopustitev revizije. Ureditev tega izrednega pravnega sredstva se je konceptualno spremenila z novelo ZPP-E, ki je ukinila dovoljeno revizijo po merilu vrednosti spornega predmeta ter ohranila le dopuščeno revizijo, za dopustitev katere je odločilno, ali gre v posamezni zadevi za rešitev pomembnega pravnega vprašanja. Za zadeve v teku je ZPP-E v prehodni določbi 125. člena določil, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po spremenjenih določbah ZPP-E, če je bila odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana že po začetku njegove uporabe.

7. Tožnik je - očitno v dvomu, katero pravno sredstvo ima na voljo - vložil tako neposredno, tj. dovoljeno revizijo, kot predlog za dopustitev revizije, vendar na tak način dopuščene in dovoljene revizije ni dopustno kumulirati. Ker je bila v obravnavani zadevi odločba sodišča prve stopnje izdana 20. 6. 2016, torej pred pričetkom uporabe novele ZPP-E,1 je za presojo, ali je imel tožnik na voljo dopuščeno ali dovoljeno revizijo, odločilen kriterij vrednosti spornega predmeta. Ker je ta (po pravilu petega odstavka 367. člena ZPP2) presegal 40.000,00 EUR, je bila procesno pravilna pot z vložitvijo dovoljene revizije, o kateri je Vrhovno sodišče že odločilo s sodbo II Ips 128/2019 z 12. 6. 2020. Revizija, ki je bila vložena na podlagi sklepa o dopustitvi revizije, tako ni dovoljena, ne glede na to, da je bila predhodno (nepravilno) dopuščena. Četudi to na odločitev ne more vplivati, Vrhovno sodišče zgolj pripominja, da je tožnik na vprašanje, ki ga izpostavlja v dopuščeni reviziji, odgovor v sodbi II Ips 128/2019 že prejel. 8. Ker revizija ni dovoljena, jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP). Zaradi neuspeha mora tožnik sam kriti svoje stroške revizijskega postopka (165. člen ZPP).

1 V skladu s 132. členom ZPP-E (Ur. l. RS, št. 10/2017) se je novela v pretežnem delu začela uporabljati šest mesecev po njeni uveljavitvi, torej 14. 9. 2017. 2 Ta je določal, da se vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov ali delov teh zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve skupnih pravnih vprašanj ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o enem odvisna od odločitve o drugem zahtevku.