Jedro

Pogoji za dovoljenost revizije po določbah drugega odstavka 83. člena ZUS-1 niso izpolnjeni.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Upravne enote Grosuplje, št. 321-496/1992-536 (302) z dne 14. 1. 2014, v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 4902-1/2015-4 (MCS) z dne 20. 7. 2015. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ tožnici kot denacionalizacijski upravičenki vrnil podržavljen nepremičnino parc. št. ... k. o. ... (prosvetni dom) v obliki odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v znesku 151.380,00 DEM. Tožena stranka je tožničino pritožbo zavrnila.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pritrdilo razlogom upravnih organov, da je bilo obravnavano premoženje podržavljeno z odločbo Okrajne komisije za agrarno reformo v Grosupljem, št. 718/46 z dne 30. 3. 1946, ne pa šele z odločbo OLO Ljubljana okolica, št. II-2-P-444/2-54 z dne 23. 2. 1954. Da je kot odločbo o podržavljenju kljub nedoločnosti oziroma izostanku konkretnih označb (navedene so le vložne številke podržavljenih nepremičnin), treba šteti navedeno odločbo z dne 30. 3. 1946, se je isto sodišče izreklo že v sodbi I U 700/2012 z dne 20. 3. 2013, Vrhovno sodišče pa v sodbi X Ips 155/2013 z dne 21. 11. 2013. 3. Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost uveljavlja na podlagi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da je že v tožbi označila vrednost spornega primera v znesku 500.000,00 DEM oziroma 250.000,00 EUR s pripadki. Zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo uveljavlja revidentka, je revizija dovoljena le, če gre za spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR.

7. Iz izpodbijane sodbe in revizije izhaja, da je v obravnavani zadevi sporen čas podržavljenja obravnavane nepremičnine, od tega pa je glede na njeno stanje v različnih obdobjih primarno odvisna oblika denacionalizacije, podredno pa tudi višina odškodnine. V zvezi z višino odškodnine navaja tudi ugovore, ki se nanašajo na uporabljeno metodo vrednotenja objekta.

8. Glede zahtevka za vračilo podržavljene nepremičnine v naravi uveljavljani vrednostni kriterij za dovoljenost revizije ne pride v poštev, saj po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 728/2008, X Ips 747/2008, X Ips 734/2008, X Ips 789/2008, X Ips 469/2010, X Ips 260/2011) to ni pravica, izražena v denarni vrednosti. Enako stališče je v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010 sprejelo tudi Ustavno sodišče. 9. Dovoljenost revizije po vrednostnem kriteriju pa ni izkazana niti glede zahtevka za vrnitev podržavljenega premoženja v obliki odškodnine, saj revidentka v tožbi in reviziji le pavšalno navaja znesek 250.000,00 EUR. Ne iz navedb v reviziji ne v tožbi, prav tako pa tudi iz ostalih listin v sodnem spisu, ni razvidno, da bi v denacionalizacijskem postopku uveljavljala plačilo (dodatne) odškodnine v takšni višini. Ker Vrhovno sodišče o dovoljenosti revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 odloča samo na podlagi revizijskih navedb in reviziji priloženih dokazov ob upoštevanju vsebine izpodbijane sodbe in izpodbijanih aktov, ki so del reviziji priloženega sodnega spisa (prim. sklep Vrhovnega sodišča X Ips 44/2015 z dne 13. 5. 2015), iz navedenih listin pa v reviziji zatrjevana vrednost izpodbijanega dela pravnomočnega upravnega akta ni izkazana, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1. 10. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 11. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).