Jedro

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali je možno izpodbijati očitek izgube dobrega ugleda prevoznika po izdani pravnomočni kazenski sodbi? - Ali je materialnopravno pravilna presoja, da se preklic in odvzem licenc ne obravnava po pravilih pravnih posledic kazenske sodbe? - Ali je materialnopravno pravilno, da se za presojo izpolnjevanja pogojev za izvajanje prevozov oseb in tovora upošteva zakonodaja veljavna ob izdaji odločbe o preklicu in odvzemu in ne zakonodaja veljavna v času delovanja sankcionirano s kazensko sodbo? - Ali je materialnopravno pravilno stališče, da tožena stranka nima ustavnopravnih pooblastil presojati (ne)sorazmernost ukrepa preklica in odvzema licence in da je tožena stranka vezana na določbe iz točk a do f, 1. odstavka 32. člena ZPCP-2?

Izrek

Predlogu se ugodi in se revizija dopusti glede vprašanj: - Ali je možno izpodbijati očitek izgube dobrega ugleda prevoznika po izdani pravnomočni kazenski sodbi? - Ali je materialnopravno pravilna presoja, da se preklic in odvzem licenc ne obravnava po pravilih pravnih posledic kazenske sodbe? - Ali je materialnopravno pravilno, da se za presojo izpolnjevanja pogojev za izvajanje prevozov oseb in tovora upošteva zakonodaja veljavna ob izdaji odločbe o preklicu in odvzemu in ne zakonodaja veljavna v času delovanja sankcionirano s kazensko sodbo? - Ali je materialnopravno pravilno stališče, da tožena stranka nima ustavnopravnih pooblastil presojati (ne)sorazmernost ukrepa preklica in odvzema licence in da je tožena stranka vezana na določbe iz točk a do f, 1. odstavka 32. člena ZPCP-2?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo št. 566/18a/136718-EZ z dne 8. 8. 2022, s katero je Gospodarska zbornica Slovenije odločila o preklicu veljavnosti in odvzemu licenc tožeči stranki, zaradi neizpolnjevanja pogoja dobrega ugleda iz točke a) prvega odstavka 20. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (v nadaljevanju ZPCP-2) v zvezi s 6. členom Uredbe (ES) št. 1071/2009.1

2. V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da so neutemeljeni vsi ugovori, ki se nanašajo na kršitev pravil kazenskega prava, vključno z zatrjevano kršitvijo načela zakonitosti, saj pri ukrepu odvzema licence, ki ga izreče pristojni organ v upravnem postopku ne gre za kazensko sankcijo, niti za pravno posledico obsodbe, ter da so za odločitev nebistvene tudi tožbene trditve, ki se nanašajo na vprašanje subjektivne odgovornosti tožeče stranke oziroma njenih vodstvenih organov, saj je bilo vprašanje subjektivne odgovornosti tožeče stranke predmet kazenskega postopka, sodba je pravnomočna, upravni organ pa je v skladu s 149. členom ZUP glede obstoja kaznivega dejanja in storilčeve kazenske odgovornosti vezan na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo. Pojasnilo je, da so razlogi za odvzem licence v ZPCP-2 našteti taksativno, zato tožena stranka nima prostora za prosto odločanje ali prilagajanje posledic glede na okoliščine konkretnega primera, pač pa je ob ugotovljenem neizpolnjevanju kateregakoli od pogojev iz točk a) do f) prvega odstavka 20. člena ZPCP-2, pravno vezana na določbo prvega odstavka 32. člena ZPCP-2, ki kot obvezno posledico narekuje preklic in odvzem licenc. Ugotovilo je tudi, da izrečen ukrep ni v nasprotju z načelom sorazmernosti, saj je presodilo, da ureditev ne presega tistega, kar je potrebno za dosego cilja, tj. ureditev področja cestnega prevoza s ciljem, da bo ta dejavnost varna in zanesljiva, in tudi upošteva kriterije iz 6. člena Uredbe (ES) št. 1071/2009, ki odvzem licence predvideva za hujše kršitve.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6. Prva tri vprašanja ciljajo na isti osrednji pravni problem, in sicer na pravno naravo izrečenega ukrepa odvzema licenc. Za tožečo stranko je namreč sporno stališče Upravnega sodišča, da je upravni organ v postopku odvzema licence, ob ugotovljenem neizpolnjevanju kateregakoli od pogojev iz točk a) do f) prvega odstavka 20. člena ZPCP-2 (torej tudi dobrega ugleda), pravno vezan na določbo prvega odstavka 32. člena ZPCP-2, ki kot obvezno posledico narekuje preklic in odvzem licenc. Po mnenju tožeče stranke nemožnost izpodbijanja domneve izgube dobrega ugleda zaradi pravnomočne obsodilne kazenske sodbe pomeni, da ima odvzem licenc zaradi izgube ugleda naravo kazenske sankcije, saj ni mogoče z ničemer dokazati, da ugled, kljub pravnomočni kazenski sodbi, ni bil okrnjen. Gre za pomembna pravna vprašanja, ki presegajo pomen konkretne zadeve in glede katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, zato je odgovor nanje objektivno pomemben za razvoj prava preko sodne prakse ter zagotovitev pravne varnosti potencialno večjega števila prevoznikov.

7. S tem povezano pa je tudi četrto zastavljeno vprašanje, ki se nanaša na sorazmernost ukrepa odvzema licenc. V zvezi s tem tožeča stranka zatrjuje, da je takšna sankcija prestroga oziroma nesorazmerna, saj v bistvu pomeni prenehanje njenega obstoja. Tudi to vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča presega pomen konkretne zadeve in je pomembno za razvoj prava preko sodne prakse.

1 Uredba (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika in o razveljavitvi Direktive Sveta 96/26/ES.