Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
J. K. kot pooblaščenec toženke je odobril in pisno potrdil račune za dodatno opremo. Tako se izkaže, da so bila dodatna dela naročena v okviru izvajanja (glavne) pogodbe. Obrazloženo utemeljuje teorijo o realizaciji v zvezi z oblikovno pomanjkljivimi naknadnimi dopolnitvami Pogodbe, saj sta stranki spora osnovno pogodbo sklenili prav zaradi funkcionalne rabe operacijskih miz. Pravilna materialnopravna podlaga tožbenega zahtevka je zato pogodbena in ne kondikcijska, kot sta to materialnopravno zmotno presodili sodišči prve in druge stopnje, kar pa ne vpliva na odgovor na dopuščeno vprašanje, ki je pozitiven, saj je bila toženka v pogodbenem odnosu s tožnico, pri čemer za odločitev v tem sporu ni bistveno, kdo je bil končni uporabnik operacijske opreme.
Revizija se zavrne.
Toženka mora tožnici povrniti 1.119,12 EUR stroškov revizijskega odgovora, v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve sodbe.
Dosedanji potek postopka
1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo plačilo 93.478,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti. Na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi je namreč presodilo, da je utemeljen tožbeni zahtevek za nadomestitev vrednosti naknadno dobavljene medicinske opreme, ki je toženka ni plačala.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Vrhovno sodišče je na predlog toženke s sklepom III DoR 21/2014-7 z dne 11. 3. 2014 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je tožena stranka pasivno legitimirana glede plačila terjatev tožeče stranke po izpodbijanih sodbah?
4. Na podlagi navedenega sklepa je toženka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, v kateri Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo sodb sodišč nižjih stopenj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v celoti in z ustrezno stroškovno posledico.
5. Tožnica je na revizijo odgovorila in predlagala, da jo Vrhovno sodišče zavrne.
6. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče v primeru dopuščene revizije preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.
Presoja utemeljenosti revizije
7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP, izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - tožnica kot izvajalka in toženka kot naročnica sta na podlagi javnega naročila dne 4. 8. 2006 sklenili Pogodbo št. 2 (v nadaljevanju Pogodbo) o dobavi in montaži 18 kosov operacijskih miz in komore za štiri bolnišnice in O. (v nadaljevanju bolnišnice); - 1.1. člen Pogodbe je določal, da bo izvajalka za dogovorjeno kupnino naročnici dobavila, montirala in izročila v razpolaganje in last in posest vse kose medicinske opreme, kot so bili določeni s Pogodbo; - ker dobavljene medicinske opreme ni bilo mogoče ustrezno uporabljati, je tožnica na podlagi naročil posameznih bolnišnic naknadno dobavila dodatno opremo, ki je omogočala funkcionalno rabo operacijskih miz; - J. K. je kot pooblaščenec toženke pri izvajanju Pogodbe pisno potrdil račune za dodatna dela pri izvedbi javnega naročila (za operacijske mize in ostalo medicinsko opremo); - operacijske mize in naknadno dobavljeno opremo so uporabljale bolnišnice.
8. Revidentka (toženka) v reviziji utemeljuje očitek zmotne uporabe materialnega prava glede odločitve sodišč prve in druge stopnje, saj naj bi po 190. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ne bila pasivno legitimirana za plačilo terjatve tožnice za naknadno dobavljeno medicinsko opremo. Zatrjuje, da so bile z naknadno dobavljeno opremo za operacijske mize obogatene bolnišnice, ki so kot javni zavodi samostojne pravne osebe. Ker naj bi na njih prešla korist, naj ne bi bila podana revidentkina pasivna legitimacija v tem sporu.
9. Ob revizijski presoji se izkaže, da je bila vsa naknadno dobavljena oprema vezana na zagotavljanje funkcionalnosti operacijskih miz. Toženka je v obrambi zatrjevala, da je bila sporna naknadna oprema „zgolj“ del dobav v okviru osnovne pogodbe v smislu odprave posameznih pomanjkljivosti zaradi reklamacij, kar potrjujejo ugotovitve prvostopenjskega sodišča, da je bila dobava specificirane naknadne opreme nujna prav zaradi dosega primarne funkcionalnosti operacijskih miz. Poleg tega ni sporno, da je bila vsa naknadno naročena oprema dobavljena in sprejeta. Ker pa je naknadno dobavo opreme, po pooblastilu Ministrstva za zdravje, odobril J. K., je glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano, pravilen materialnopravni zaključek, da je v sferi osnovne pogodbene podlage podana pasivna legitimacija toženke. J. K. kot pooblaščenec toženke je namreč odobril in pisno potrdil račune za dodatno opremo. Tako se izkaže, da so bila dodatna dela naročena v okviru izvajanja (glavne) pogodbe. Obrazloženo utemeljuje teorijo o realizaciji v zvezi z oblikovno pomanjkljivimi naknadnimi dopolnitvami Pogodbe, saj sta stranki spora osnovno pogodbo sklenili prav zaradi funkcionalne rabe operacijskih miz. Pravilna materialnopravna podlaga tožbenega zahtevka je zato pogodbena in ne kondikcijska, kot sta to materialnopravno zmotno presodili sodišči prve in druge stopnje, kar pa ne vpliva na odgovor na dopuščeno vprašanje, ki je pozitiven, saj je bila toženka v pogodbenem odnosu s tožnico, pri čemer za odločitev v tem sporu ni bistveno, kdo je bil končni uporabnik operacijske opreme.
10. Ker razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niso podani (371. člen ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo (I. točka izreka).
11. Ker toženka z revizijo ni uspela, mora tožnici povrniti potrebne stroške revizijskega odgovora (155. člen ZPP) – II. točka izreka. Gre za priglašene stroške, ki v seštevku (skupaj z davkom na dodano vrednost) znašajo 1.119,12 EUR.
12. Od priznanih stroškov gredo za primer morebitne zamude tudi zahtevane zamudne obresti (Pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006 - Pravna mnenja I/2006) – II. točka izreka.