Jedro

Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu je namreč zgolj navajal, da naj bi sodišče kršilo določbe 122. člena ZPP-E ter drugega odstavka 214. in 318. člena ZPP, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče. Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom zavrglo tožbo zoper 4. točko izreka sklepa in odločbe Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Kranj, Geodetske pisarne Škofja Loka, št. 02112-2071/2016-2 z dne 30. 11. 2016 (I. točka izreka), v preostalem delu pa je tožbo zavrnilo (II. točka izreka). Z izpodbijanim sklepom in odločbo je upravni organ prve stopnje zavrgel tožnikovi zahtevi za izrek ničnosti odločb št. 45-04/84-31 z dne 11. 7. 1984 in št. 45-04/86-11 z dne 28. 4. 1987, zavrnil tožnikovo zahtevo za izrek ničnosti odločbe št. 45-04/86-11 z dne 28. 4. 1987, zavrnil tožnikovo zahtevo za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti navedene odločbe z dne 11. 7. 1984 in odločb z dne 28. 4. 1987 ter ugotovitev njihove neizvršljivosti ter odločil, da z izdajo sklepa in odločbe niso nastali posebni stroški postopka. Drugostopenjski organ je tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil. 2. Zoper II. točko izreka navedene pravnomočne sodbe je tožnik (v nadaljevanju: predlagatelj) vložil predlog za dopustitev revizije.

3. Predlog ni popoln.

4. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

5. Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu je namreč zgolj navajal, da naj bi sodišče kršilo določbe 122. člena ZPP-E ter drugega odstavka 214. in 318. člena ZPP, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče.1 Prav tako so izostale navedbe okoliščin, ki bi kazale, da je odgovor na izpostavljeno problematiko pomemben za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln. Dodati gre, da Vrhovno sodišče s svojo interpretacijo argumentov iz predloga za dopustitev revizije ne more nadomestiti manjkajočega vprašanja, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti.

6. Vrhovno sodišče je zato na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

1 Tudi po predhodni ureditvi revizije je bil eden izmed možnih razlogov za dovolitev revizije izpostavljeno pomembno pravno vprašanje (2. točka drugega odstavka prej veljavnega 83. člena ZUS-1).