Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V sklepu o dovolitvi izvršbe inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Z navedbo, da ima izpodbijana odločitev za revidente usodne posledice, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje so tožniki (revidenti) vložili revizijo. Njeno dovoljenost utemeljujejo s sklicevanjem na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglašajo stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo tožbo revidentov zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Ljubljana z dne 28. 9. 2010. Z navedenim sklepom o dovolitvi izvršbe je gradbena inšpektorica ugotovila, da je dne 5. 3. 2002 postala izvršljiva inšpekcijska odločba istega organa z dne 28. 9. 1999, s katero je bila inšpekcijskemu zavezancu A., d. o. o., naložena odstranitev tam navedenega objekta na tam navedenem zemljišču in dovolila njeno izvršbo (1. točka izreka); inšpekcijskima zavezancema C.C. in družbi D., d. o. o., naložila, da v dodatnem roku 4 mesecev po prejemu tega sklepa izpolnita z inšpekcijsko odločbo naloženo obveznost ter na zemljišču vzpostavita prvotno stanje in ju opozorila, da če v dodatnem roku ne bosta prostovoljno izpolnila naložene obveznosti, bo izvršba opravljena po pooblaščenem izvajalcu (2. točka izreka); odločila, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (3. točka izreka) in da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa (4. točka izreka). V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je inšpekcijska odločba postala izvršljiva, da je inšpekcijski zavezanec kljub prepovedi z gradnjo nadaljeval in gradnjo zaključil in da sta na podlagi podatkov zemljiške knjige pravna naslednika prvotnega inšpekcijskega zavezanca C.C. in družba D., d. o. o., ki sta dolžna v dodatnem roku prostovoljno izpolniti z inšpekcijsko odločbo naloženo obveznost. Tožena stranka je z odločbo z dne 11. 11. 2010 zavrnila pritožbo strank z interesom, to je revidentov, ki so, kljub v zemljiški knjigi vknjiženi prepovedi odtujitve in obremenitve, kupili stanovanja v nelegalno zgrajenem objektu.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidenti uveljavljajo dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti sklepa o dovolitvi izvršbe inšpekcijske odločbe. S tem sklepom o dovolitvi izvršbe je dovoljena prisilna izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa odstranitve nelegalne gradnje. V tem sklepu o dovolitvi izvršbe pa obveznost strank ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek, enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010. Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Smiselno enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah, kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011. 7. Revidenti uveljavljajo dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

8. Revidenti tega trditvenega in dokaznega bremena niso izpolnili. Navedli so le, da ima izpodbijana odločitev zanje usodne posledice. Teh usodnih oziroma hudih posledic pa niso niti konkretizirali niti izkazali.

9. Ker revidenti niso izkazali izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revidenti z revizijo niso uspeli, zato sami trpijo svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).