Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 856/2009

ECLI:SI:VSRS:2009:II.IPS.856.2009 Civilni oddelek

povrnitev premoženjske škode odgovornost države protipraven zaseg vozila v kazenskem postopku podlage odškodninske odgovornosti vzročna zveza uvoz avtomobilskih delov v nasprotju s carinskimi predpisi razpravno načelo
Vrhovno sodišče
17. december 2009
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Za zavrnitev tožnikovega zahtevka sta odločilni okoliščini, da je tožnik nekatere vgrajene dele kupil v tujini in da jih ni uvozil v skladu s carinskimi predpisi.

Ker tožnik s predelanim vozilom vse do ureditve njegovega carinskega statusa ne bi smel tekmovati, tudi če ne bi bilo zaseženo, ni vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem v kazenskem postopku in tožnikovo škodo.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. V obnovljenem postopku je prvostopenjsko sodišče ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik od toženke zahteval plačilo odškodnine za stroške najema drugega tekmovalnega vozila v znesku 17.264.424,36 SIT, podrejeno v znesku 74.600 EUR s pripadki. Odločilo je, da je tožnik dolžan povrniti toženki odmerjene stroške pravdnega postopka.

2. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. 3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je vložil tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in procesnih kršitev, posledično pa tudi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vztraja pri vseh dosedanjih navedbah v postopku pred nižjima sodiščema ter predlaganih dokazih, ki naj se upoštevajo kot del revizijskih navedb. Posebej se sklicuje na navedbe v pritožbi, o katerih izpodbijana sodba nima razlogov. Trdi, da je napačen zaključek o pomanjkanju vzročne zveze, ta nepravilnost pa izvira iz napačne dokazne ocene in protispisnih zaključkov nižjih sodišč. Sodišče tožnika ne v prvotnem ne v ponovljenem postopku ni zaslišalo. Posledično je ostalo dejansko stanje neraziskano, sodišči pa nista sodili nepristransko. Ne drži, da je bilo njegovo zaslišanje predlagano le glede zasega vozila v decembru 2002. Pod dokaznim predlogom z navedbo "kot doslej" je predlagal tudi lastno zaslišanje. V vlogi z dne 2.2.2009 je izrecno zanikal carinsko spornost posameznih vgrajenih delov. Ker je slednje toženka trdila po prvem naroku, je zahteval, da se te trditve ne upoštevajo. Sodišči sta v celoti zanemarili, da vprašanje carinske ustreznosti ni bilo nikdar vezano na nek posamezni vgrajeni del, temveč na vozilo kot celoto. Carinske dajatve je plačal le zato, da se izogne še večji škodi in nikdar ni priznal kakršnokoli kršitev carinskih predpisov. Nikdar ni bila proti njemu izdana odločba o prekršku ali kateremkoli drugem protipravnem ravnanju, zato ni osnove za zaključek, da je ravnal protipravno. Ni jasno, od kod sodišču ugotovitev, da so bili vgrajeni nehomologirani deli, saj sodišče ne razpolaga s strokovnim znanjem za tak zaključek. Zatrjeval je, da je vtoževana škoda v času, ko se je postavilo vprašanje carinskih dajatev, že nastala in sicer izključno zaradi protipravnega ravnanja toženke. Zato ne more iti za vprašanje kumulacije vzrokov oziroma pretrganja vzročne zveze. Tudi o tem izpodbijana sodba nima razlogov. Vgrajevanje in predelava vozila nikdar ne bi mogla privesti do vtoževane škode glede na datum carinskega zasega in vračila vozila. Protipravno ravnanje tožnika ne bi bilo adekvatni vzrok za nastanek škode. Tožnik je imel vseskozi namen vozilo registrirati kot specialno vozilo pred njegovo uporabo, vendar mu je to preprečila toženka z nezakonitim zasegom. Vozilo je registriral s številko šasije zaseženega vozila in ne drži, da bi moral pridobiti novo številko šasije. Tudi pri registraciji ni ravnal protipravno. Trditev, da je upravni delavki zamolčal, da gre za poškodovano vozilo, je protispisna glede na izpoved priče I. Z. v kazenski zadevi. Poudarja, da je sodišče nedvomno ugotovilo, da je toženka z zasegom 17.12.2002 ravnala protipravno. Tožnik je bil prisiljen najeti drugo enakovrstno vozilo. Zaseg je onemogočil zaključek predelave vozila, njegovo registracijo kot specialno vozilo in njegovo dejansko uporabo. Nepravilna registracija in vgrajevanje nehomologiranih delov in carinsko spornih delov ne more privesti do nezmožnosti dejanske uporabe vozila za udeležbo na avtomobilističnih dirkah. Pritožbenemu sodišču pa zadostuje že normativna (teoretična) prepoved uporabe vozila za zaključek o pomanjkanju vzročne zveze. Ne more se znebiti občutka, da bi bilo sojenje drugačno, v kolikor ne bi bila na toženi strani Republika Slovenija. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sodbi spremeni tako, da tožnikovemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa ju razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), izhaja: da je bilo 17.12.2002 tožniku v kazenskem postopku nezakonito zaseženo vozilo Fiat Punto Rally 1,6 Kit Car, katerega je tožnik sam sestavil in nanj privaril številko šasije poškodovanega vozila Fiat Punto 1,2; da je vanj vgradil dele, ki so bili kupljeni v tujini - podvozje je bilo kupljeno v Italiji, sklopi motorja in menjalnika ter plastični del so bili kupljeni v Avstriji, v Avstriji pa je bil v avto vgrajen tudi računalnik, da ti deli niso imeli urejenega carinskega statusa, da je sestavljeno vozilo 5.12.2002 registriral kot Fiat Punto 1,2 brez tehničnega pregleda, da je zaseženo vozilo prevzel 7.7.2003 po plačilu carinskega dolga.

7. Revizija je samostojno pravno sredstvo, na podlagi katerega revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo zahteve revizije, da vse predhodne tožnikove navedbe ter predložene dokaze šteje za del revizijskih navedb.

8. Za odločitev niso pomembne ugotovitve nižjih sodišč o protipravnosti tožnikovega ravnanja pri registraciji predelanega vozila v decembru 2002. Sodišči namreč nista ugotovili, da bi tožnik za tekmovanja potreboval registrirano vozilo. Ker ni pomembno, ali in kako je registriral zaseženo vozilo, revizija neutemeljeno uveljavlja procesne kršitve v zvezi z zaključki, da tožnik pred zasegom ni imel namena registrirati vozila kot specialnega vozila, da je vgradil nehomologirane dele, da je upravni delavki zamolčal pomembne okoliščine in da bi moral za registracijo pridobiti novo številko šasije.

9. Revizija pravilno poudarja, da dodatni zaseg vozila v carinskem postopku 27.5.2003 ni bistven za odločitev, ker je do tedaj zatrjevana škoda že nastala. Tekmovalno vozilo je tožnik potreboval že prej, tako da je drugo vozilo najel pred zasegom v carinskem postopku.

10. Za zavrnitev tožnikovega zahtevka sta odločilni okoliščini, da je tožnik nekatere vgrajene dele kupil v tujini in da jih ni uvozil v skladu s carinskimi predpisi. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na vse pritožbene trditve v zvezi s temi odločilnimi dejstvi, zato revizija izpodbijani sodbi neutemeljeno očita pomanjkanje razlogov.

11. Toženka je res šele v zadnji vlogi navedla, da je tožnik vgrajeval avtomobilske dele, ki niso imeli urejenega carinskega statusa. Vendar pa je ves čas zatrjevala, da je tožnik celotni avtomobil nezakonito uvozil. Njene trditve o nezakonito uvoženem avtomobilu obsegajo tudi trditve, da so bili nezakonito uvoženi posamezni deli vozila. Tožnik zato neutemeljeno trdi, da je toženka prepozno zatrjevala carinsko neurejenost nekaterih vgrajenih delov avtomobila.

12. Tožnik je tem trditvam nasprotoval, vendar svojih nasprotovanj ni dokazal. Že pritožbeno sodišče je pravilno ugotovilo, da je v obnovljenem postopku predlagal svoje zaslišanje le za dokazovanje trditev o vzrokih in okoliščinah zasega vozila v decembru 2002. Tudi v tožbi je predlagal svoje zaslišanje pod sklopom navedb o tem, da mu je bilo vozilo zaseženo v kazenskem postopku, ki je bil ustavljen in v zvezi z višino vtoževane odškodnine. Te njegove trditve je sodišče sprejelo in upoštevalo brez posebnega dokazovanja. O spornih odločilnih okoliščinah - o sestavi vozila, o izvoru vgrajenih delov in o carinskem statusu vgrajenih delov ali celega avtomobila pa tožnik ni predlagal svojega zaslišanja. V zvezi s temi spornimi okoliščinami ga pravdno sodišče ni bilo dolžno zaslišati, saj tako kot za druge dokaze tudi za zaslišanje strank velja razpravno načelo - sodišče ta dokaz izvede le, če ga katera od strank konkretizirano predlaga. Dostavka "kot dosedaj" v nekaterih tožnikovih vlogah pa ni mogoče razlagati tako, da je tožnik z njimi zahteval izvedbo njegovega zaslišanja za dokazovanje drugih dejstev. Kot pritožbeno sodišče pravilno dodaja, ne gre spregledati, da sta sodišči ugotovitev o vgrajevanju iz tujine uvoženih avtomobilskih delov oprli na tožnikovo izpoved v kazenskem postopku, da je izvedbo tega dokaza v pravdnem postopku predlagal tožnik sam in da ob tem ni zatrjeval, da je njegova izpoved v kazenskem postopku neresnična.

13. Pravilen je nadaljnji zaključek nižjih sodišč, da ni vzročne zveze med toženkinim protipravnim ravnanjem v kazenskem postopku in tožnikovo škodo. Sodišči sta pravilno presodili, da tožnik iz tujine uvoženih avtomobilskih delov ne bi smel uporabljati, ker ni izvedel formalnosti glede njihovega uvoza in ni plačal carinskih dajatev. Glede na določbe Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95, 28/95, 32/99, 40/99, 59/2002, v nadaljevanju CZ) so imeli ti avtomobilski deli tudi v času zasega status carinskega blaga (prvi in drugi odstavek 4. člena CZ), ki ni v prostem prometu kot domače blago (63. člen CZ), pač pa se lahko uporablja le v okviru carinsko dovoljene rabe blaga (8. in 13. točka 3. člena CZ). Ta ne obsega udejstvovanja na avtomobilističnih tekmovanjih, tako da tožnik s predelanim vozilom vse do ureditve njegovega carinskega statusa ne bi smel tekmovati, tudi če ne bi bilo zaseženo. Okoliščina, da v zvezi s tem protipravnim stanjem ni bila izdana obsodilna odločba o prekršku ali kaznivem dejanju, ne vpliva na zaključek, da tožnik avtomobila ne bi smel uporabljati. Ker vzrok zatrjevani škodi ni v toženkinem protipravnem zasegu vozila, sta sodišči pravilno odločili, da ni podana njena odškodninska obveznost za vtoževano škodo.

14. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče neutemeljeno revizijo (378. člen ZPP) ter z njo priglašene revizijske stroške zavrnilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia