Jedro

Smisel dogovorjene indeksne klavzule je, da si stranke z uporabo indeksa kot vrednostne osnove zagotovijo ohranitev realne vrednosti dajatev in se tako izognejo škodljivim vplivom inflacije, katere obseg ob sklenitvi pogodbe ni predvidljiv. Indeksna klavzula je bila veljavno dogovorjena, zato jo je potrebno uporabiti tudi v primeru, če se pogodba razdre.

Izrek

I. Pritožba zoper 2. točko izreka sodbe, VII Pg 851/2007-177 z dne 09. 11. 2011, se zavrne in se sodba v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pritožba zoper 3. točko izreka sodbe, VII Pg 851/2007-177 z dne 09. 11. 2011, se zavrže. III. Pritožba zoper popravni sklep; VII Pg 851/2007-194 z dne 05. 07. 2012, se zavrne in se popravni sklep potrdi.

IV. Vsaka stranka nosi sama svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da: - se postopek zaradi delnega umika tožbe za plačilo 26.129,76 EUR s pp in zakonske zamudne obresti od zneska 90.135,37 EUR od 01. 01. 2002 dalje do plačila v tem delu ustavi (1. točka izreka); - je dolžna tožena stranka tožeči v roku 15 dni plačati znesek 82.565,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 03. 10. 1994 do 31. 12. 2001 (2. točka izreka); - se tožbeni zahtevek za plačilo zneska 8.169,62 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 04. 1994 do 31. 12. 2001 in zamudne obresti od zneska 82.565,75 EUR od 17. 04. 1994 do 02. 10. 1994 zavrne (3. točka izreka); - nosita pravdni stranki vsaka svoje pravdne stroške (4. točka izreka).

S popravnim sklepom je sodišče prve stopnje sodbo in sklep popravilo tako, da je v izrek zapisalo odločitev o pobotnem ugovoru tožene stranke (nova 4. točka izreka sodbe in sklepa) in sicer je tega zavrnilo.

2. Zoper 2. in 3. točko izreka sodbe ter zoper popravni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka. V pritožbi zoper sodbo uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da „pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek z napotili“. V pritožbi zoper popravni sklep tožena stranka uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo zoper sodbo in sklep je tožeča stranka odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi kot neutemeljeni zavrne.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sodbo in sklep

5. S pritožbo neizpodbijana je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki sklenili dve pogodbi. S pogodbo št. 123 z dne 10. 02. 1989 (B1) je tožena stranka na tožečo prenesla pravico uporabe na zemljiščih, namenjenih gradnji, v ureditvenem območju X. Dne 18. 09. 1989 pa sta stranki sklenili pogodbo št. 456 o plačilu sorazmernega deleža stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, na podlagi katere je tožeča stranka toženi (1) plačala znesek 3.732.274.830 din. Zaradi kasnejše spremembe namembnosti prenesenih zemljišč je bila gradnja onemogočena, zaradi česar je tožeča stranka od tožene v zadevnem postopku vtoževala: - plačilo neposrednih stroškov pri pripravi gradnje vrstnih hiš in garaž; - plačilo izgubljenega dobička, ki ga ni dosegla zaradi preprečene gradnje vrstnih hiš ter - vračilo plačanega zneska po pogodbi št. 456. Dosedanji potek postopka

6. Tožbeni zahtevek je bil v delu, ki se je nanašal na plačilo odškodnine iz naslova stroškov pri pripravi gradnje in izgubljenega dobička pravnomočno zavrnjen. (2) Po izdaji razveljavitvenega sklepa Višjega sodišča, I Cpg 837/2004 z dne 16. 03. 2006, je sodišče prve stopnje presojalo le še utemeljenost vrnitvenega zahtevka iz naslova plačila dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča. Z vmesno sodbo, I Cpg 34/2007 z dne 19. 04. 2007, je pritožbeno sodišče potrdilo odločitev o podani podlagi vrnitvenega zahtevka, sodišču prve stopnje pa naložilo, naj v nadaljevanju postopka presodi še njegovo višino, upoštevaje dogovorjeno revalorizacijo po 4. členu pogodbe št. 456. Predmet odločanja v izpodbijani sodbi in sklepu je bila tako le še presoja višine vrnitvenega zahtevka. Pritožbene navedbe, ki izpostavljajo nerazpolaganje s celotno dokumentacijo in posledično zmoten izračun izgubljenega dobička s strani izvedenke M. G., se izkažejo kot neodločilne, zato jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

O utemeljenosti vtoževane terjatve

7. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju navodila iz vmesne sodbe opr. št. I Cpg 34/2007 z dne 19. 04. 2007 revaloriziralo plačani znesek stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča skladno z dogovorom iz 4. člena pogodbe št. 456 ter tožbenemu zahtevku v tem delu ugodilo. Pritožba odločitvi sodišča prve stopnje očita zmotno revalorizacijo, pritožbeno sodišče pa se z njo ne strinja.

8. Kot je navedeno v vmesni sodbi, opr. št. I Cpg 34/2007 z dne 19. 04. 2007, predstavlja materialnopravno podlago za presojo višine revaloriziranega zneska, ki ga mora tožena stranka vrniti tožeči stranki, določba 4. člena pogodbe št. 456. Ta je določala valorizacijo pogodbene obveznosti tožeče stranke z indeksi podražitev SZG in IGM v primeru, če bi tožeča stranka ne plačala prispevka v dogovorjenem roku. Stranki sta tako v pogodbi dogovorili indeksno klavzulo glede obveznosti tožeče stranke, pri čemer je dogovorjeno klavzulo potrebno uporabiti tudi pri presoji vračanja plačanih zneskov po tej isti pogodbi. Smisel dogovorjene indeksne klavzule je, da si stranke z uporabo indeksa kot vrednostne osnove zagotovijo ohranitev realne vrednosti dajatev in se tako izognejo škodljivim vplivom inflacije, katere obseg ob sklenitvi pogodbe ni predvidljiv. Indeksna klavzula je bila, kot že obrazloženo v vmesni sodbi, veljavno dogovorjena, zato jo je potrebno uporabiti tudi v primeru, če se pogodba razdre. Skladno z določbo 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) namreč za vrnitev danega po razdrtju pogodb veljajo pravila, ki veljajo za izpolnitev teh pogodb. (3) Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo izračunu izvedenke, ki je plačani znesek za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča (3.732.274.830 din) valorizirala na dan 15. 09. 1994 (82.565,75 EUR), pri tem pa skladno s pogodbenim dogovorom pravnih strank uporabila indeks podražitve SZG IGM.

9. Nadalje niso utemeljene pritožbene navedbe glede upoštevanja vrednosti zemljišč, ki jih je tožena stranka tožeči (odplačno) prepustila v uporabo po pogodbi št. 123. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, ugovor sočasnosti izpolnitve po 122. členu ZOR oziroma opozarjanje na pravilo vzajemnega vračanja prejetega po razdrti pogodbi (132. člen ZOR) ni utemeljen, saj je bila prepustitev zemljišč v uporabo izvedena na temelju druge pogodbe (št. 123), ki na utemeljenost vrnitvenega zahtevka za plačilo zneska za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča iz naslova odpadle podlage po kasneje sklenjeni pogodbi št. 456 ne vpliva.

10. Neutemeljeno je tudi pritožbeno izpostavljanje dvojne valorizacije, do katere naj bi prišlo ob hkratnem valoriziranju zneska z indeksno klavzulo in prisojo zakonskih zamudnih obresti. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, je upoštevalo valorizacijo plačanega zneska na dan 15. 09. 1994, zakonske zamudne obresti pa je tožeči stranki prisodilo od vložitve tožbe, t.j. od 03. 10. 1994. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje tožeči stranki zakonske zamudne obresti prisodilo od revaloriziranega zneska (na dan pred vložitvijo tožbe), ki kot tak predstavlja realno vrednost dolgovanega zneska, s tem pa novo glavnico. Zaradi zamude s plačilom slednje gredo tožeči stranki upoštevaje določbo 214. člena ZOR zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe dalje, kot jih je pravilno prisodilo sodišče prve stopnje.

11. Skladno z navedenim uveljavljeni pritožbeni razlogi v delu, ki zadeva ugotovitev obstoja terjatve tožeče stranke, navedene v 2. točki izreka sodbe niso podani.

O pritožbi zoper popravni sklep

12. Pravilno je navajanje pritožbe, da sodišče s popravnim sklepom ne more vsebinsko spreminjati oziroma dopolnjevati svoje odločitve, zapisane v izreku sodbe. Vendar pa je v obravnavanem primeru pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje navkljub njegovemu poimenovanju (popravni sklep) obravnavalo glede na njegovo vsebino, ki ima pravno naravo dopolnilne sodbe. Skladno z določbami 325. - 327. člena ZPP sodišče izda dopolnilno sodbo na predlog stranke, kadar ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo, ali ni odločilo o delu zahtevka. Po mnenju pritožbenega sodišča iz vsebine pritožbe tožene stranke zoper sodbo z dne 02. 02. 2012, v kateri je tožena stranka izrecno opozorila, da v izreku sodbe ni odločitve o pobotnem ugovoru in hkrati grajala razloge sodbe, ki zadevajo pobotni ugovor, izhaja, da je bil takšen predlog smiselno podan. Ker je v pritožbi tožena stranka izrecno opozarjala na izostanek odločitve sodišča prve stopnje o njenem pobotnem ugovoru v izreku sodbe, je sodišče prve stopnje navedeno pomanjkljivost pravilno odpravilo tako, da je izrek sodbe dopolnilo z odločitvijo o pobotnem ugovoru. (4)

13. Pri tem ne moti dejstvo, da svoje odločitve o zavrnitvi pobotnega ugovora sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni obrazložilo, saj je obrazložitev podalo že v sodbi (glej tretji odstavek na strani 5 sodbe) in se v izpodbijanem sklepu nanjo tudi sklicuje. Da pa s takim ravnanjem sodišča prve stopnje ni bila kršena pravica tožene stranke do izjave, izhaja iz vsebine njene pritožbe zoper sodbo. V njej je (po vsebini) izpodbijala odločitev sodišča prve stopnje o pobotnem ugovoru, saj je nasprotovala odločitvi o njegovi prekludiranosti in izpostavljala pavšalnost obrazložitve zavrnitve ugovora. Z izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje svoje obrazložitve zavrnitve ugovora ni dopolnjevalo, kar pomeni, da je bilo treba presoditi utemeljenost pritožbe zoper zavrnitev pobotnega ugovora, kot je ta obrazložena v sodbi.

O utemeljenosti v pobot uveljavljane terjatve

14. Pritožbeno sodišče pritrjuje odločitvi sodišča prve stopnje o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve tožene stranke oziroma zavrnitvi pobotnega ugovora, saj je slednjega treba opredeliti kot nesklepčnega. Iz navedb, ki jih je tožena stranka podala v zvezi z obstojem v pobot uveljavljane terjatve, namreč ne izhaja pravna posledica, kot jo zasleduje s pobotnim ugovorom (ugotovitev obstoja v pobot uveljavljane terjatve in njen pobot z vtoževano terjatvijo).

15. Tožena stranka je v utemeljitev svojega ugovora navajala, da terja pobot zneska v višini tožbenega zahtevka zaradi prenesenih zemljišč (parc. št. 1411/3, 1411/4, 1412/8 in 1412/10, k.o. Y, s katerimi kot lastnica še vedno razpolaga tožeča stranka (tč. 18 pripravljalne vloge z dne 30. 05. 2011, list, št. 418). Nadalje je navajala, da je tri parcele (parc. št. 1411/3, 1412/8 in 1412/10, k.o. Y) tožeča stranka že odtujila, zaradi česar jih toženi stranki ne more vrniti in zato tožena stranka v pobot uveljavlja njihovo vrednost (tč. 22 pripravljalne vloge z dne 04. 07. 2011, list, št. 433, 434). Iz takšnih navedb izhaja, da tožena stranka meri na obogatitveno naravo svoje terjatve, ki pa se ob predhodnih (neprerekanih) navedbah tožene stranke o plačani kupnini za prenesena zemljišča (5) izkaže za neobstoječo. Šele pritožbeno navajanje, da tožeča stranka v uporabo prejetih zemljišč ni plačala, je tako šteti za prepozno (prvi odstavek 337. člena ZPP), zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi pobotnega ugovora je bila tako navkljub zmotnemu zaključku o prekludiranosti tožene stranke z uveljavljanjem pobotnega ugovora pravilna, pritožba tožene stranke pa neutemeljena.

16. Pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne spremeni tudi nadalje pritožbeno opozarjanje na izostanek tričlenskega izreka skladno z določbo tretjega odstavka 324. člena ZPP. Odločitev o zavrnitvi pobotnega ugovora implicitno vsebuje tudi odločitev o neobstoju v pobot uveljavljane terjatve, pa tudi sicer kršitev navedene določbe ZPP predstavlja relativno bistveno kršitev določb zakona o pravdnem postopku, ki ni vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe.

17. Glede na navedeno po presoji pritožbenega sodišča uveljavljani pritožbeni razlogi, ki jih je pritožnica uveljavljala zoper izpodbijani sklep, niso podani.

Sklepno

18. Odločitev sodišča prve stopnje v točki 2. izreka sodbe je glede na navedeno materialno pravno pravilna, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožene zoper sodbo in popravni sklep (pravilno dopolnilno sodbo) kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sodbo v izpodbijani 2. točki izreka ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

19. Ker je sodišče prve stopnje v 3. točki izreka sodbe v delu zavrnilo tožbeni zahtevek, tožena stranka za pritožbo zoper to točko izreka nima pravnega interesa in je potrebno pritožbo v tem delu zavreči (352. člen v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

O pritožbenih stroških

20. Ker tožena stranka s pritožbama ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). Po prepričanju pritožbenega sodišča odgovor na pritožbo tožeče stranke ni pripomogel k rešitvi zadeve, zato je šteti, da stroški sestave odgovora niso bili potrebni in jih nosi tožeča stranka sama (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) oziroma njenemu pravnemu predniku Skladu stavbnih zemljišč Mesta Ljubljane.

(2) Glej sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 837/2004 z dne 16. 03. 2006, v zvezi s sodbo in sklepom sodišča prve stopnje, VII Pg 436/1994-89 z dne 02. 06. 2004. (3) Glej tudi sodbo in sklep Vrhovnega sodišča RS: II Ips 399/1993 z dne 17. 03. 1994 in II Ips 35/1993 z dne 10. 06. 1993. Odločbi sicer presojata veljavnost valutne klavzule, vendar ni najti razumnega razloga za razlikovanje z obravnavanim dogovorom o uporabi indeksne klavzule.

(4) Glej tudi sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, I Cpg 333/2011 z dne 10. 05. 2011. (5) Glej npr. 2. točka pripravljalne vloge z dne 31. 05. 2000, list. št. 77; 6. točka pripravljalne vloge z dne 26. 09. 2000, list. št. 92; 9. točka pripravljalne vloge z dne 27. 08. 2003, list. št. 143.