Jedro

Odmik predmetnega objekta od parcelne meje soseda je manjši, kot je določen v prostorskem aktu, zato predmetni objekt ne izpolnjuje pogoja iz tretje alineje 12. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost, da bi se štel za enostavni objekt.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku izrekla inšpekcijski ukrep zaradi nelegalne gradnje nadstreška za avtomobile tlorisa 5,55 m x 4,6 m, višine kapi 2,3 m in višine slemena do 3,3 m, stoječega na zemljišču parc. št. 189/2 k.o. …. V 1. točki mu je naložila, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo nadstreška, v 2. točki pa, da ga mora odstraniti do 30. 10. 2012 in vzpostaviti prejšnje stanje na lastne stroške, sicer bo to v skladu s 4. točko izreka opravila druga oseba v izvršilnem postopku. V 3. točki so bile za objekt izrečene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). V naslednjih točkah je bilo določeno, da se predmetni objekt označi kot nelegalna gradnja (5. točka), da bo o stroških postopka izdan poseben sklep (6. točka), da je odločba izdana po uradni dolžnosti in je takse prosta (7. točka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršbe.

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je oddaljenost predmetnega objekta od sosedove parcelne meje manjša od predpisanega minimuma in znaša od 0,20 m do 0,70 m. Predmetni objekt zato potrebuje gradbeno dovoljenje, ki pa ga tožnik ni pridobil. Predmetno gradnjo je gradbeni inšpektor zato obravnaval kot nelegalno gradnjo in izrekel inšpekcijski ukrep iz 152. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Strinjal se je z ugotovitvijo, da je predmetna gradnja v nasprotju s prostorskimi akti in se pri tem skliceval na drugi odstavek 18. člena Odloka o prostorskem redu občine Ig (v nadaljevanju Odlok), ki določa, da mora biti odmik novozgrajene stavbe – enostavnega objekta za lastne potrebe najmanj 1,5 m od parcelne meje soseda do skrajne točke objekta. Prav tako je iz priloženega zapisnika razvidno, da mejaša za manjši odmik nista dala soglasja. Objekta glede na 12. člen Uredbe zato ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Ker tožnik gradbenega dovoljenja ni pridobil, gre za nelegalno gradnjo. Pri tem se drugostopenjski upravni organ sklicuje na 12.1. točko prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Pritožbene navedbe, da je odmik objekta od sosedove parcelne meje skladen z lokacijsko informacijo, zavrača kot neutemeljene, saj je v lokacijski informaciji naveden minimalni odmik od parcelne meje sosedov vsaj 4 m. Pritožbene navedbe glede kršitev določil Ustave RS ocenjuje kot pavšalne.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je tlorisna površina predmetnega objekta manjša od dopustne, prav tako pa je tudi višina slemena v dopustnih dimenzijah. Oddaljenost objekta od sosedove parcelne meje je manjša od predpisanega minimuma, pri tem pa se sklicuje na lokacijsko informacijo in deveto alinejo drugega odstavka 18. člena Odloka. Uveljavlja tudi kršitev ustavne pravice iz 14., 22. in 33. člena Ustave in pri tem pojasnjuje, da je sporni objekt postavil na svoji parceli, s svojimi denarnimi sredstvi in skladno z vsemi predpisi. Predlaga, naj sodišče izpodbijani odločbi upravnega organa prve in upravnega organa druge stopnje odpravi ali razveljavi in postopek ustavi oziroma, naj sodišče samo odloči o zadevi oziroma podrejeno, naj zadevo vrne toženki v ponovno obravnavanje in odločanje, v obeh primerih pa zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi ni sporno, da tožnik za gradnjo predmetnega objekta ni pridobil gradbenega dovoljenja. Sporno pa je, ali je za gradnjo predmetnega objekta gradbeno dovoljenje potreboval, kot zatrjuje toženka, ali ne, kot zatrjuje tožnik.

ZGO-1 v 3. členu določa, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Skladno s 3.a členom ZGO-1 se brez gradbenega dovoljenja lahko začne le gradnja enostavnega objekta. Enostavni objekti so podrobneje opredeljeni v času odločanja veljavni Uredbi, ki v 12. členu določa, da se objekt šteje za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, če so skupaj izpolnjeni tam navedeni pogoji, in sicer da je objekt v tej uredbi izrecno določen kot enostavni objekt (1. alineja), da ima investitor pravico graditi na zemljišču, na katerem namerava zgraditi objekt (2. alineja), da gradnja objekta ni v nasprotju s prostorskimi akti (3. alineja) in da so upoštevani vsi pogoji in zahteve za gradnjo enostavnega objekta, določeni z uredbo (4. alineja).

Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi, da v obravnavanem primeru ne gre za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ker je gradnja objekta v nasprotju s prostorskimi akti. Pri tem se toženka sklicuje na ugotovitev, ki ji tožnik ne ugovarja, da je sporni objekt od sosedove parcelne meje oddaljen od 0,20 m do 0,70 m, kar je v nasprotju z drugim odstavkom Odloka, ki določa minimalni odmik objekta od parcelne meje soseda 1,5 m. V zadevi ni sporno, da je predmet inšpekcijskega postopka nadstrešek navedenih dimenzij. Nadstrešek po 1. alineji prvega odstavka 13. člena Uredbe spada med objekte za lastne potrebe. Za enostavne objekte za lastne potrebe Odlok v peti alineji drugega odstavka 18. člena določa minimalni odmik od parcelne meje soseda 1,5 m. V tretjem odstavku navedenega člena je sicer določena izjema, in sicer da so odmiki lahko manjši od določenih, vendar je treba v tem primeru v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati podrobno utemeljitev posega in predložiti pisno soglasje lastnikov parcel, na katere meji, oziroma upravljalca ceste. Iz besedila citirane določbe je razvidno, da se dopustnost izjem presoja v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da kadar so odmiki manjši od predpisanih, mora biti za gradnjo objekta izdano gradbeno dovoljenje.

Ker v zadevi ni sporno, da je odmik predmetnega objekta od parcelne meje soseda 0,20 m do 0,70 m, je pravilna ugotovitev toženke, da predmetni objekt ne izpolnjuje pogoja, določenega v tretji alineji 12. člena Uredbe, da bi se štel za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. Ugotovitev toženke, da bi tožnik za gradnjo predmetnega objekta moral pridobiti gradbeno dovoljenje, je zato pravilna in na zakonu utemeljena.

Deveta alineja drugega odstavka 18. člena Uredbe, na katero se sklicuje tožnik v tožbi, in ki določa najmanjši odmik 0,5 m od parcelne meje soseda, se ne nanaša na enostavne objekte za lastne potrebe, na kar se nanaša predmetni inšpekcijski postopek, ampak na ostale enostavne objekte, ki niso navedeni v prejšnjih alinejah navedene določbe. Tudi sicer je odmik skrajne točke predmetnega objeta 0,2 m, torej manj od 0,5 m. Ker tožnik ni utemeljil očitanih kršitev ustavnih pravic, jih sodišče ni moglo presojati.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.