Jedro

Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da iz listine z dne 6. 7. 1995, naslovljene „dedni dogovor“, ki sta ga sklenila R. O. in K. M., izhaja, da slednja soglaša z oporočnim razpolaganjem v smislu 81. člena ZDen. Ker pritožnik veljavnosti dedne izjave zakonite dedinje z dne 6. 7. 1995 s pavšalnimi očitki neveljavnosti oziroma ničnosti ni uspel izpodbiti (ne v pravdnem ne v tem postopku), je odločitev sodišča prve stopnje, da nastopi dedovanje na podlagi oporoke z dne 21. 5. 1980, pravilno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapuščina po pokojni P. F. obsega nepremičnine parc. 2593, parc. 2592 in parc. 2594, vse k. o. ... . Na podlagi pisne oporoke pred pričama z dne 21. 5. 1980 in dedovanja po oporočnem dediču R. O., roj. ..., umrlem ..., nazadnje stanujočem na naslovu ..., je za dedinji razglasilo M. O. in B. P. 2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil potencialni zakoniti dedič V. M., ki vztraja pri tem, da bilo treba glede dedovanja denacionalizacijskega premoženja uporabiti določbe Zakona o denacionalizaciji (ZDen) in Zakona o dedovanju (ZD), ki določajo, da je treba opraviti nov zapuščinski postopek po predlogu dedičev in da se oporočna razpolaganja zapustnika ne upoštevajo, če se izrecno ne nanašajo tudi na premoženje, ki je predmet vračila v postopku denacionalizacije. Oba zakonita dediča sta podala dedni izjavi, da sprejemata zapuščino po pokojni P. F. in da nasprotujeta oporočnemu dedovanju. Oporoka zapustnice z dne 21. 5. 1980 nima izrecnih določb glede dedovanja nepremičnega premoženja, zato je glede slednjega ni mogoče uporabiti. Edina zakonita dedinja po pokojni P. F. je njena nečakinja K. K., ki je tudi že pokojna, po njej pa je sta zakonita dediča njen edini otrok V. B. in M. B., kot sin njenega moža v času njene smrti. Listina z dne 6. 7. 1995 nima nobenih pravnih učinkov, ker gre za neveljaven pravni posel, pa tudi dedne izjave ne predstavlja. Sodišče mora upoštevati dedni izjavi zakonitih dedičev, ki sta nasprotovala dedovanju po oporoki z dne 21. 5. 1980. Veljavnost oporoke z dne 21. 5. 1980 sicer ni sporna, vendar se po njej ne more dedovati denacionalizacijsko premoženje, če se s takšnim dedovanjem zakoniti dediči ne strinjajo. R. O. je zlorabil duševne težave zakonite dedinje K. K. 3. Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem postopka. Dedinji oporočnega dediča sta na pritožbo odgovorili in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zapustnica je bila ob smrti samska in ni imela otrok. Imela je brata P. J., ki je umrl pred njo in zapustil hčer K. M., ki je med postopkom umrla, preživela pa sta jo mož W. K. in sin V. M. (pritožnik). Tudi vdovec W. K. je že pokojen, po njem pa je dedič M. B. Omenjeni bi bili v primeru dedovanja na podlagi zakona zakoniti dediči v drugem dednem redu.

6. Zapustnica je 21. 5. 1980 s pisno oporoko pred pričama za dediča celotnega svojega premoženja določila bratranca O. R. 7. V tej zapuščinski zadevi je sporno, ali je mogoče za dedovanje nepremičnega premoženja, ki je bilo zapustnici vrnjeno v postopku denacionalizacije, uporabiti oporoko, ki je bila napravljena 21. 5. 1980, to je po odvzemu premoženja, a pred začetkom postopka denacionalizacije in izdajo odločbe o denacionalizaciji. Po 81. členu ZDen imajo oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji glede premoženja, ki pripada upravičencu po tej odločbi, pravni učinek samo, če je to v oporoki izrecno navedeno. Če v oporoki ni izrecno navedeno, da se nanaša tudi na premoženje, ki pripade oporočitelju na podlagi denacionalizacije, imajo oporočna razpolaganja pravni učinek glede tega premoženja samo, če s tem soglašajo zakoniti dediči. 8. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da iz listine z dne 6. 7. 1995, naslovljene „dedni dogovor“, ki sta ga sklenila R. O. in K. M.1, izhaja, da slednja soglaša z oporočnim razpolaganjem v smislu 81. člena ZDen.2 Ker pritožnik veljavnosti dedne izjave3 zakonite dedinje z dne 6. 7. 1995 s pavšalnimi očitki neveljavnosti oziroma ničnosti ni uspel izpodbiti (ne v pravdnem ne v tem postopku), je odločitev sodišča prve stopnje, da nastopi dedovanje na podlagi oporoke z dne 21. 5. 1980 pravilno.

9. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

1 Ki je bila v trenutku uvedbe dedovanja edina zakonita dedinja po pokojni F. P. 2 To je bilo ugotovljeno že v pravdnem postopku. Pritožnik je že v letu 2005 s tožbo zahteval, da se ugotovi, da je dedič po pokojni F. P. in da R. O. nima dedne pravice po zapustnici. Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 480/2005 z dne 23. 3. 2007 v povezavi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2811/2007. S sklepom II Ips 763/2009 je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo. 3 Gre za dedno izjavo, dano v postopku denacionalizacije (drugi odstavek 80. člena ZDen) in se izrecno nanaša na premoženje, ki je bilo predmet denacionalizacije oziroma tega zapuščinske postopka.