Jedro

Nižji sodišči sta jasno ugotovili, da je prišlo pri toženi stranki do prenehanja potreb po tožnikovem delu iz ekonomskih in organizacijskih razlogov in da je tožena stranka ugotovila, da je prenehala potreba po enem od treh izvajalcev na delovnem mestu strokovni sodelavec nabave. Ker je bilo preostalo tožnikovo delo najlažje razporediti na druge sodelavce, je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožniku podala tožena stranka dne 24. 4. 2012. Hkrati je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic iz delovnega razmerja in vrnitev tožnika na delo, pa tudi podredni zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi namesto vrnitve tožnika na delo. Ugotovilo je, da je v začetku leta 2012 pri toženi stranki prišlo do sprejema novega pravilnika o sistemizaciji delovnih mest in do preverjanja optimiranja dela v okviru katerega je bilo ugotovljeno, da je mogoče na delovnem mestu strokovnega sodelavca nabave delo opravljati le z dvema od dotedanjih treh izvajalcev. Zato so bila tožnikova dela, ki jih je bilo najlažje razporediti na sodelavce, ustrezno razporejena na sodelavce, potreba po tožnikovem delu pa je prenehala.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z ugotovitvami in presojo, da je bil zaradi upada obsega poslovanja in varčevalnih ukrepov ter racionalizacije poslovanja pri toženi stranki na delovnem mestu strokovni sodelavec nabave podan utemeljen poslovni razlog za prenehanje potreb po tožnikovem delu oziroma za odpoved njegove pogodbe o zaposlitev.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tako sodba sodišča prve stopnje kot sodbe sodišča druge stopnje nejasna in nima razlogov, tako da se ne da preizkusiti. Zanika obstoj utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in navaja, da se število delavcev v nabavni službi pri toženi stranki ni zmanjšalo. Pri tem se sklicuje na zaposlitev M. P., ki je prevzela tožnikovo delo in ki jo je tožena stranka zgolj fiktivno zaposlila na delovnem mestu samostojni strokovni sodelavec v nabavi.

4. Tožena stranka je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Nižji sodišči sta jasno ugotovili, da je prišlo pri toženi stranki do prenehanja potreb po tožnikovem delu iz ekonomskih in organizacijskih razlogov in da je tožena stranka ugotovila, da je prenehala potreba po enem od treh izvajalcev na delovnem mestu strokovni sodelavec nabave. Ker je bilo preostalo tožnikovo delo najlažje razporediti na druge sodelavce, je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved tožnikove pogodbe o zaposlitvi. Tudi po ugotovitvah sodišča je tožnik opravil formalno primopredajo svojih del z M. P., ki se je zaposlila na zahtevnejših delih samostojnega sodelavca nabave in to pri drugem delodajalcu, to je H., za katero je nabavna služba tudi opravljala delo, dejansko pa so potem posamezna dela, ki jih je prej pokrival tožnik, po potrebi opravljali tudi drugi delavci v nabavi.

8. Glede na navedene dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano, revizija neutemeljeno navaja, da sodbi nižjih sodišč nimata razlogov o odločilnih dejstvih oziroma, da se zaradi nejasnih razlogov glede obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi sodbi ne moreta preizkusiti. Hkrati pa revizijsko sodišče ugotavlja, da je na podlagi navedenih dejanskih ugotovitev sodišče utemeljeno presodilo, da je bil ob sporni odpovedi pogodbe o zaposlitvi podan utemeljen poslovni razlog v smislu prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), to je, da je zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogih potreba po opravljanju tožnikovega dela pod pogoji njegove pogodbe o zaposlitvi prenehala.

9. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP tožnikovo revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Izrek o stroških temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka.