Jedro

Kot izhaja iz opisane kronologije vlaganja vlog pravdnih strank, je pomembno, da je z vlogami, ki jim tožeča stranka oporeka potrebnost, tožena stranka obrazloženo odgovarjala na predhodne vloge tožeče stranke. Torej bi bilo kvečjemu tožeči stranki očitati kopičenje vlog.

S sklicevanjem na dejstvo, da tožeči stranki navedeni pripravljalni spis ni bil vročen, tožeča stranka stroškovne obveznosti sestave pripravljalnega spisa ne more prevaliti na toženo stranko.

6. člen OT določa, da gre odvetniku za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki zniža za 36,73 EUR, torej na znesek 1.596,65 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo, da je v roku 15 dni dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 1.633,38 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2. Smiselno zoper znesek 477,09 EUR se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki ne naloži plačila stroškov pripravljalnih vlog tožene stranke z dne 22. 5. 2018, 2. 11. 2018, 17. 11. 2019 in 12. 3. 2019 ter stroškov urnine za trajanje naroka dne 28. 11. 2019 (50 točk), podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Primarno izpostavlja, da se datumi pripravljalnih vlog v 5. točki obrazložitve spornega sklepa po večini ne ujamejo z dejanskimi datumi na vlogah, kar vzbuja dvom v odločitev sodišča, da je po skrbni odločitvi presojalo stroške postopka. Na primer na drugem pripravljalnem spisu je datiran datum 29. 5. 2017, v obrazložitvi sklepa pa je datiran datum 15. 5. 2017. Iz obrazložitve tako tožeči stranki ni razumljivo, za katere vloge gre, saj so večinoma vse napačno datirane. Tožeča stranka v spisu ne najde pripravljalnega spisa, ki bi bi datiran dne 12. 2. 2019. Zadnji pripravljalni spis, ki ga je tožeča stranka prejela, je bil pripravljalni spis z dne 15. 1. 2019. Nadalje izpostavlja, da so bili toženi stranki priznani stroški naroka za glavno obravnavo z dne 28. 11. 2019 v višini 150 točk in 200 točk za urnino. Iz zapisnika izhaja, da je narok trajal od 10. - 12. ure. Iz veljavne odvetniške tarife2 izhaja, da gre odvetniku za porabljen čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah, vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje, največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje. Skladno z navedenim je sodišče toženi stranki odmerilo previsok znesek urnine, saj je čas obravnavanja med 10. in 12. uro vključen pod tarifno številko 20/2, za tem pa je obravnava trajala še eno uro in pet minut, kar pomeni, da bi sodišče moralo toženi stranki priznati zgolj 150 točk in ne 200 točk za urnino na naroku 18. 11. 2019. ZPP v 269. členu določa, da lahko vsaka stranka med pripravami za glavno obravnavo pošlje zgolj dve pripravljalni vlogi. Tožena stranka je vložila kar šest pripravljalnih vlog, v katerih pa se je nenehno ponavljala. Tako je tožena stranka ponavljala svoje navedbe v vlogi z dne 29. 5. 2017 (v obrazložitvi sklepa 15. 5. 2017) in 18. 5. 2018 (v obrazložitvi sklepa 22. 5. 2018). Tožena stranka je po opravljenem naroku za glavno obravnavo z dne 23. 3. 2017 vložila kar tri pripravljalne vloge in nato po naroku za glavno obravnavo z dne 8. 11. 2018 še domnevno dve pripravljalni vlogi. Tožeča stranka vztraja, da vloge z dne 22. 5. 2018, 2. 11. 2018 in 27. 1. 2019 niso bile potrebne za obravnavani pravdni postopek. Pripravljalna vloga z dne 12. 3. 2019 pa tožeči stranki sploh ni bila vročena, zato tudi stroški sestave te pripravljalne vloge ne bi smeli biti priznani toženi stranki. Ob upoštevanju navedb tožeče stranke bi torej toženi stranki morala povrniti 1.156,29 EUR, kar vključuje realne potrebne stroške zastopanja (1.475 točk), materialne stroške (29,05 točk), 22 % DDV ter 55,00 EUR sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Glede na izid pravde tožeča stranka dolguje toženi stranki povračilo vseh njenih potrebnih stroškov (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 155. členom ZPP).

6. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče upošteva samo tiste stroške, ki so potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP)

7. Kot izhaja iz listin v spisu, je tožeča stranka vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi plačila 3.669,82 EUR. Zoper izdani sklep je tožena stranka vložila ugovor, zato je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovoljena izvršba in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku. V pravdnem postopku je tožeča stranka z vlogo z dne 26. 1. 2016, ki jo je sodišče prejelo istega dne, vložila dopolnitev tožbe (6 strani). Tožena stranka je na obrazloženo dopolnitev tožbe vložila obrazloženo prvo pripravljalno vlogo z dne 21. 3. 2017 (16 strani). Nato je tožeča stranka vložila pripravljalno vlogo z dne 18. 4. 2017 (5 strani), ki jo je sodišče prejelo istega dne, na katero je tožena stranka odgovorila z vlogo (10 strani, drugi pripravljalni spis z dne 15. 5. 2017 z dopolnitvijo z dne 31. 5. 2017), ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti istega dne. Tožeča stranka je nato vložila drugo pripravljalno vlogo dne 27. 3. 2018 (deset strani), ki je bila po pošti priporočeno oddana istega dne. Na to vlogo je tožena stranka odgovorila s tretjo pripravljalno vlogo z dne 18. 5. 2018 (4 strani), ki je bila po pošti priporočeno poslana dne 22. 5. 2018. Tožeča stranka je nato vložila tretjo pripravljalno vlogo z dne 5. 6. 2018, (3 strani), ki je bila priporočeno poslana istega dne. Tožeča stranka je nato priporočeno po pošti 12. 9. 2018 poslala še četrto pripravljalno vlogo (3 strani). Na obe vlogi je tožena stranka odgovorila z vlogo 25. 10. 2018 (5 strani), ki je bila oddana priporočeno po pošti dne 2. 11. 2018. Tožeča stranka je vložila pripravljalno vlogo z dne 23. 11. 2018 (3 strani), ki je bila sodišču poslana priporočeno istega dne. Na to vlogo je tožena stranka odgovorila s pripravljalno vlogo z dne 11. 12. 2018 (6 strani), ki je bila po pošti priporočeno poslana dne 17. 1. 2019. Nato je tožeča stranka vložila šesto pripravljalno vlogo z dne 27. 2. 2019 (5 strani). Tožeča stranka je na to pripravljalno vlogo odgovorila s pripravljalnim spisom z dne 12. 3. 2019 (4 strani), ki ga je sodišče prejelo istega dne.

8. Kot izhaja iz opisane kronologije vlaganja vlog pravdnih strank, je pomembno, da je z vlogami, ki jim tožeča stranka oporeka potrebnost, tožena stranka obrazloženo odgovarjala na predhodne vloge tožeče stranke. Torej bi bilo kvečjemu tožeči stranki očitati kopičenje vlog. Tako je bila vloga z dne 18. 5. 2018 vložena kot odgovor na vlogo tožeče stranke z dne 27. 3. 2018. Vloga tožene stranke z dne 2. 11. 2018 je bila vložena kot odgovor tako na vlogo tožeče stranke z dne 5. 6. 2018, kot tudi na vlogo tožeče stranke z dne 12. 9. 2018. Vloga tožene stranke z dne 11. 12. 2018 je bila vložena kot odgovor na vlogo tožeče stranke z dne 23. 11. 2018. Vloga tožene stranke z dne 12. 3. 2019 pa je bila vložena kot odgovor na vlogo tožeče stranke z dne 27. 2. 2019. V vseh očitanih primerih je tožena stranka konkretizirano odgovorila na navedbe tožeče stranke iz njenih predhodnih vlog, tako da navedenih vlog ni mogoče šteti kot nepotrebnih. Stranka ima namreč pravico, da odgovori na navedbe nasprotne stranke, ki jih je podala v predhodni pripravljalni vlogi.

9. Zmotna je pritožbena navedba, da se v spisu ne nahaja pripravljalni spis tožene stranke z dne 12. 3. 2019. S sklicevanjem na dejstvo, da tožeči stranki navedeni pripravljalni spis ni bil vročen, tožeča stranka stroškovne obveznosti sestave pripravljalnega spisa ne more prevaliti na toženo stranko.

10. Utemeljeno pa tožeča stranka izpodbija odmero urnine za porabljeni čas pooblaščenke tožene stranke za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 28. 11. 2019. 6. člen OT določa, da gre odvetniku za porabljeni čas zlasti med zastopanjem na narokih, ogledih in drugih sorodnih storitvah vselej poleg plačila za zastopanje, določenega v tarifnih številkah posebnega dela, za vsake začete nadaljnje pol ure nad eno uro, tudi urnina v višini 50 točk, vendar za vsakokratno zastopanje največ do višine postavke, ki je v tarifnih številkah posebnega dela določena za prvo tovrstno zastopanje. Kar je narok za glavno obravnavo dne 28. 11. 2019 trajal od 10. ure do 12.05 ure pripada toženi stranki urnina le v višini 150 točk in ne 200 točk, kot je toženi stranki odmerilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je zato stroške tožene stranke iz naslova urnine za narok z dne 28. 11. 2019 znižalo za 50 točk (glede na vrednost odvetniške tarife (0,60 EUR) torej 30 EUR, z upoštevanjem pripadajočega dela materialnih stroškov 2 % in DDV ter 22 % (6, 732 EUR), kar pomeni, da je tožena stranka namesto 1.633,38 EUR tožeči stranki dolguje za pravdne stroške 36,73 EUR manj, torej le znesek 1.596,65 EUR.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in odločitev spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka sklepa (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

12. Tožeča stranka je s pritožbo uspela le v neznatnem delu, odgovor na pritožbo pa tudi ni pripomogel k vsebinski in hitrejši rešitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato nosi vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V nadaljevanju ZPP. 2 V nadaljevanju OT.