Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik je s tožbo primarno zahteval izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo lahko v zemljiški knjigi vknjižil lastninsko pravico pri nepremičninah parc. št. ..., ... in posameznega dela ..., ki v naravi predstavlja garažo na naslovu ... oziroma podredno, da se ugotovi lastninska pravica na navedenih nepremičninah na podlagi priposestvovanja.

2. Sodišče prve stopnje je: a) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, primerne za vpis lastninske pravice na spornih nepremičninah v korist tožnika (I. točka izreka), b) ugodilo podrednemu zahtevku, da sta tožnik in drugi toženec lastnika spornih nepremičnin (II. točka izreka), c) razsodilo, da predstavljata pravnomočni sklep GURS in elaborat mag. B. B. strokovno podlago za ureditev zemljiškoknjižnega stanja in sta del sodbe (III. točka izreka), ter č) da mora tožnik prvi toženki ob vpisu v zemljiško knjigo plačati 34.880 EUR (IV. točka izreka), sklenilo da d) tožnik, prva toženka in drugi toženec krijejo vsak svoje stroške pravdnega postopka (V. točka izreka) in e) je dolžan tožnik tretji toženki povrniti 7.104,80 EUR pravdnih stroškov (VI. točka izreka).

3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbama tožnika in prve toženke ter sodbo sodišča prve stopnje v IV. točki izreka razveljavilo, VI. točko izreka pa spremenilo tako, da je sklenilo, da tožnik in tretja toženka nosita vsaka svoje stroške pravdnega postopka (I. točka izreka). V preostalem delu je pritožbi zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (II. točka izreka), prvi toženki naložilo plačilo stroškov pritožbenega postopka tožnika (III. točka izreka) ter sklenilo, da prva, druga in tretja toženka same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka (IV. točka izreka).

4. Zoper takšno odločitev vlaga prva toženka predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: - "Ali je višje sodišče v konkretnem primeru ob ugotovljenem dejanskem stanju, da ni nobenega dvoma, da se je tožnik zavedal, da na nepremičninah ni pridobil lastninske pravice, pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je dobrovernost posesti tožnika dokazana že s sklenjeno in neizvršeno zavezovalno pogodbo? - Ali izrecno zavedanje tožnika, da na nepremičninah ni pridobil lastninske pravice, izključuje dobrovernost lastniške posesti na teh nepremičninah? - Ali kupcu nepremičnine v primeru zastaranja njegovega izpolnitvenega zahtevka do prodajalca na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, pripada posebno varstvo po določbah SPZ o priposestvovanju lastninske pravice na nepremičnini, skladno s katerim se šteje, da je pogoj dobrovernosti podan in izkazan že s sklenitvijo zavezovalnega pravnega posla? - Ali je višje sodišče v konkretni zadevi z ugotovitvijo neveljavnosti najemne pogodbe z dne 15. 11. 2003, pri povzemanju sodne poravnave, sklenjene pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani dne 18. 10. 2010 pod opr. št.: I P 808/2009 ter pri njeni razlagi, bistveno prekršilo pravilo vezanosti sodišča na pravnomočne učinke sodne poravnave? - Ali je višje sodišče v izpodbijani sodbi zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka?"

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).