Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena ZPP ter določbe 347., 351., 354., 355. in 358. člena ZPP, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi bila prva toženka predhodno seznanjena s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča, in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, oziroma ali bi moralo bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena ZPP ter določbe 347., 351., 354., 355. in 358. člena ZPP, ko je spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi bila prva toženka predhodno seznanjena s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča, in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, oziroma ali bi moralo bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?

Obrazložitev

1.Tožeča stranka (po prvotnem tožniku sedaj njegovi dediči) je zahtevala ugotovitev ničnosti notarskega zapisa in kreditne pogodbe, sklenjene v švicarskih frankih; plačilo 82.410,39 EUR (od prve toženke) in 22.437,90 EUR (od druge toženke); ugotovitev neveljavnosti in izbris hipoteke, vpisane na podlagi notarskega zapisa kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika; ugotovitev neveljavnosti in izbris hipoteke, vknjižene na podlagi sklepa o izvršbi in obvestila sodišča; ter povrnitev stroškov postopka.

2.Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je na pritožbo tožeče stranke izpodbijano sodbo: (1) delno spremenilo in ugotovilo ničnost notarskega zapisa in kreditne pogodbe ter neveljavnost vknjižbe hipoteke, vpisane na podlagi notarskega zapisa kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, ter odločilo, da se izbriše; (2) razveljavilo glede kondikcijskega zahtevka in stroškov postopka; (3) potrdilo glede zavrnitve zahtevka za neveljavnost vknjižbe hipoteke, vpisane na podlagi sklepa o izvršbi.

3.Prva toženka vlaga predlog za dopustitev revizije. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

1.) Ali se, glede na to da so glavni elementi pogodbenega razmerja med tožečo in toženo stranko, s katero se je prva toženka tožeči stranki zavezala posoditi, tožeča stranka pa vrniti določen znesek v švicarskih frankih (v nadaljevanju: glavni predmet pogodbe), dogovorjeni posamično, takšen dogovor med pravdnima strankama sploh lahko šteje za "pogodbeni pogoj" za namene 22. do 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki se je uporabljal do 26. 1. 2023 (ZVPot)?

2.) Ali bi pritožbeno sodišče moralo skladno z drugim odstavkom 1. člena Direktive 93/13/EGS, izključiti uporabo te Direktive v konkretnem primeru in odločitev sprejeti na podlagi nacionalne zakonodaje, zlasti Zakona o potrošniških kreditih (ZPotK kot je veljal v času sklepanja pogodb), ki je, kot specialni zakon, urejal sklepanje pogodb v CHF?

3.) Ali je razlaga pojasnilne dolžnosti, ki temelji na dokumentih in sodni praksi, sprejeti po letu 2007 (ko je bil sklenjen kredit), skladna s prepovedjo povratne veljave pravnih aktov, kot izhaja iz 155. člena Ustave RS?

4.) Ali je bila presoja pritožbenega sodišča, da tožena stranka ni opravila pojasnile dolžnosti, materialnopravno pravilna oziroma: (i) ali je opozorilo o možnosti nastanka "črnega scenarija" nujno oziroma ključno za izpolnitev pojasnilne dolžnosti oziroma ali je mogoče pojasnilno dolžnost opraviti tudi na drugačen način ter (ii) ali je treba pri presoji pojasnilne dolžnosti izhajati iz perspektive slovenskega potrošnika v časovnem trenutku sklepanja kreditne pogodbe, ki se je skozi zgodovino pogosto soočal z menjavo valut in kreditiranjem v tuji valuti?

5.) Ali je bila presoja pritožbenega sodišča glede kršitve načela vestnosti in poštenja prve toženke materialnopravno pravilna?

6.) Ali je zgolj ugotovitev, da pojasnilna dolžnost ni izpolnjena, dovolj za ugotovitev kršitve načela vestnosti in poštenja oziroma nepoštenosti pogodbenega pogoja, brez ugotavljanja slabe vere banke, obstoja znatnega neravnotežja pogodbenih pravic in obveznosti in morebitnega naklepa ali hude malomarnosti banke pri izpolnjevanju pojasnilne dolžnosti banke?

7.) Ali je materialnopravno pravilna odločitev pritožbenega sodišča, da je v primeru ugotovljene nepoštenosti spornega pogodbenega pogoja nična celotna kreditna pogodba, ki tak nepošten pogoj vsebuje?

8.) Ali je pritožbeno sodišče s tem, ko je spremenilo sodbo prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka oziroma ali bi moralo pritožbeno sodišče bodisi sodbo prve stopnje razveljaviti ter vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje bodisi aktivirati mehanizem odprtega sojenja v pritožbenem postopku?

9.) Ali mora potrošnik v okviru uveljavljanja ničnosti na podlagi določil 24. člena Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot) trditi in dokazati, s kakšnimi informacijami je banka v trenutku sklepanja pogodbe razpolagala (oziroma bi mogla in morala razpolagati) in ali bi te informacije, če bi z njimi razpolagala, vplivale na njeno voljo za sklenitev kreditne pogodbe oziroma ali je pritožbeno sodišče pravilno ravnalo, ko je štelo, da bi prva toženka mogla in morala pričakovati, da se tečaj lahko spremeni tudi v znatno škodo potrošnika, ne da bi slednji to dejstvo ustrezno izkazal?

10.) Ali je pritožbeno sodišče kršilo načelo kontradiktornosti iz 5. in 7. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter določbe 347., 351., 354., 355. in 358. člena ZPP, če je pri sojenju na drugi stopnji svoje predhodno pravno naziranje in mimo trditvene podlage ter v škodo prve toženke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (po pritožbi tožeče stranke), ne da bi bila prva toženka predhodno seznanjena s spremenjenim pravnim naziranjem pritožbenega sodišča in imela možnost dopolniti svoje navedbe in dokazne predloge, še posebej glede na dejstvo, da je tudi drugostopenjsko sodišče pojasnilo, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišča materialnopravno pravilna glede na takrat veljavno sodno prakso, spremembo sodbe pa je utemeljilo izključno s spremembo sodne prakse, ki je nastala po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča?

11.) Ali je pritožbeno sodišče kršilo 355. in 358. člen ZPP, ko ni zadeve vrnilo v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču, niti ni razpisalo naroka niti ni strank pozvalo k dopolnitvi trditvene podlage in dokaznih predlogov, ki so postali relevantni šele s spremenjeno sodno prakso?

12.) Ali je pravilna odločitev drugostopenjskega sodišča, da spremeni odločitev prvostopenjskega sodišča, za katerega je samo ugotovilo, da je popolno ugotovilo dejansko stanje in je odločitev materialnopravno pravilna glede na v času izdaje sodbe veljavno in ustaljeno sodno prakso, in sicer izključno zaradi spremenjene sodne prakse, ki je nastala šele več mesecev po izdaji sodbe prvostopenjskega sodišča?

13.) Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko po eni strani pritrjuje ugotovljenemu dejanskemu stanju sodišča prve stopnje, po drugi strani pa ugotavlja dejstva, ki so v nasprotju z ugotovitvami iz obrazložitve sodbe prve stopnje?

14.) Ali je zadoščeno standardu obrazloženosti sodbe drugostopenjskega sodišča, kadar drugostopenjsko sodišče v obrazložitvi sodbe (s katero spremeni prvostopenjsko odločbo) navede samo to, da ugotovljena dejstva utemeljujejo določeno pravno posledico, še posebej v primeru, ko je sodišče prve stopnje na podlagi teh istih dejstev presodilo ravno nasprotno, pri čemer stranka v času odločanja na prvi stopnji ni mogla računati na takšno interpretacijo dejanskega stanja?

4.Vrhovno sodišče sodi, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani le glede vprašanja, ki je dopuščeno v izreku tega sklepa. Glede drugih vprašanj pogoji niso izpolnjeni. Na relevantna predlagana vprašanja je namreč že odgovorilo, zlasti v sodbi II Ips 8/2022 z dne 19. 4. 2023 in sklepu II Ips 37/2023 z dne 20. 3. 2024.

5.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

---.---

Op. št. (1)Vse revizijske navedbe, ki te presegajo oziroma jim nasprotujejo, so zato neupoštevne.

Op. št. (2)Nekaj mesecev oziroma ko bo začel delovati lokal tožencev na Selanovem trgu, kar se je zgodilo v letu 1993; poleg tega je tožnik že pred zapisom potrdila z dne 16. 1. 1995 od tožencev večkrat zahteval vrnitev posojila.