Jedro

Smisel zapisa pogodbenih zavez je v jasnosti, določnosti in s tem predvidljivosti ter v zaupanju v zapisano besedo. Jezik kot semantični medij mora biti v stanju nositi namen - če tega ne zmore, potem velja samo tisto, kar je zapisano. Semantičnih meja ni dovoljeno prekoračevati. Pripisovanje pogodbenemu besedilu pomen, ki ga le-ta nima, pomeni spodkopavanje avtonomije pogodbenih strank in kršitev ustavne vloge sodišča kot razlagalca obstoječega (in ne avtorja novo ustvarjenega) besedila. Kar je zapisano, je med strankama dogovorjeno. In samo to med njima tudi velja. Obveznosti ene ali druge stranke se zato ne morejo raztezati onkraj zapisanega in podpisanega.

Šteje se, da če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, je pogodbena kazen dogovorjena le za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. Da bi bila pogodbena kazen dogovorjena za kaj več kot le za (golo) zamudo (zamudo v ožjem pomenu), mora biti v pogodbi posebej določeno. Če ni, velja, da je pogodbena kazen dogovorjena le za zamudo v ožjem pomenu. Smisel določbe drugega odstavka 247. člena OZ je torej v tem, da razlagalcu onemogoča zapolnjevanje domnevnih "praznin" v pogodbenih določbah o pogodbeni kazni z vsebinami, ki jih ni mogoče izluščiti iz izražene pogodbene volje strank.

Izrek

I. Reviziji se delno ugodi in se izpodbijani sodbi spremenita tako, da se tožbeni zahtevek, kolikor presega 3.900,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26. 5. 2013, zavrne.

II. Sicer se revizija zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki plačati 7.344,23 EUR pravdnih stroškov v roku 15 dni.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala plačilo 27.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 26. 5. 2013. Toženi stranki je naložilo povračilo stroškov pravdnega postopka tožeče stranke.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo izrek glede pravdnih stroškov. Pritožbo tožene stranke je zavrnilo. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

3. Na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča II DoR 421/2021 z dne 1. 12. 2021 je tožena stranka zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila revizijo, v kateri zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga njeno spremembo z zavrnitvijo tožbenega zahtevka oziroma, da pogodbeno kazen določi le za čas od 16. 12. 2010 do 4. 3. 2011. Podrejeno predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša revizijske stroške.

4. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške revizijskega postopka.

**Dopuščena revizijska vprašanja**

5. Po določbi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

6. Revizija je bila dopuščena glede vprašanj: – ali sta nižji sodišči s tem, ko sta ugotovili, da je bila med strankama v okviru 5. člena Prodajne pogodbe dogovorjena pogodbena kazen za primer zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu, zmotno uporabili drugi odstavek 247. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ)2; – ali je dogovor o pogodbeni kazni veljaven (250. člen OZ), glede na to, da je zamuda, na katero se pogodbena kazen navezuje, odvisna tudi od okoliščin, na kateri toženca ne moreta v celoti vplivati; in – ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo 247. člen OZ, ko je odločilo, da je elaborat v zvezi s parcelacijo, ki je bil oddan 4. 3. 2011, postal popoln šele 9. 4. 2013 in ne že 4. 3. 2011. **Dejanski okvir spora**

7. V postopku so bila ugotovljena naslednja bistvena dejstva: – Tožnika sta od tožencev s Prodajno pogodbo z dne 5. 7. 2010 kupila nepremičnine (hišo na ... in pripadajoča zemljišča). Ker je prišlo do različnih pogledov, kaj naj bi bil predmet prodaje, zaradi česar sta tožnika (kupca) ostala brez dovoza, sta s Prodajno pogodbo z dne 28. 10. 2010 od tožencev kupila še parcelo št. 355/93, k. o. ..., in del parcele št. 355/42, k. o. ..., ki naj bi nastala po izvedeni parcelaciji.

– Toženca sta se s to drugo pogodbo (v nadaljevanju Pogodba) v 5. členu zavezala, da bosta »postopek parcelacije […] izvršila s predajo potrjenega elaborata parcelacije geodetski upravi najkasneje v roku do 15. 12. 2010« ter nato v naslednjem odstavku, da »[v] kolikor postopek parcelacije ne bo zaključen najkasneje do 15. 12. 2010, iz razlogov, ki so na strani prodajalcev, sta dolžna kupcema plačati odškodnino v višini penalov iz 6. člena te pogodbe, vendar največ 27.000,00 EUR«.

– Višina penalov iz 6. člena Pogodbe je znašala 50,00 EUR za vsak dan zamude. Pogodbena kazen je bila določena glede na vrednost celotnega posla, to je 270.000,00 EUR.

– Toženca sta 3. 11. 2010 naročila elaborat za ureditev meje, parcelacijo in izravnavo meje pri geodetu A. A., ki jima je povedal, da do 15. 12. 2010 elaborata ne bo mogoče oddati na geodetsko upravo (v nadaljevanju tudi GURS), sam postopek pa da bo končan šele, ko ta upravni organ izda odločbo. Geodet je štel kot del postopka tudi izravnavo in ureditev meja, ki pa med strankami ni bila dogovorjena, niti ni bila pogoj za izvedbo postopka parcelacije.

– Potrjen elaborat za ureditev meje, izravnavo meje in parcelacijo sta toženca na GURS oddala šele 4. 3. 2011. – Elaborat je imel pomanjkljivosti in odgovorni geodet je bil večkrat pozvan k njihovi odpravi.

– Tudi tožnika sta toženca večkrat pozvala na izpolnitev pogodbene obveznosti, a se ta na pozive nista odzivala.

– O pomanjkljivosti elaborata je GURS obvestil tožnika šele 20. 3. 2013. Dne 9. 4. 2013 sta tožnika dala soglasje za ureditev meje, nista pa se strinjala z izravnavo meje.

– GURS je nato 22. 4. 2013 izdala odločbo o parcelaciji, medtem ko je urejanje meje in izravnavo dela meje zavrnil. **Odločitev sodišč nižjih stopenj**

8. Nižji sodišči sta presodili, da je bila ob upoštevanju skupnega namena strank pogodbena kazen dogovorjena za izpolnitev obveznosti v širšem smislu, to je za pravočasno in pravilno izpolnitev. Dolžnost tožencev je bila, da geodetski upravi predložita takšen elaborat, ki bo omogočal zaključek parcelacije. Če so razlogi za zamudo na strani prodajalcev (tožencev), nastopi dolžnost plačila pogodbene kazni. Sodišči sta presodili, da sta za zamudo kriva toženca, saj je bilo geodetu zastavljeno preširoko3 in napačno naročilo, ker elaborat ni bil popoln. Postopek se je zavlekel zaradi manjkajočega soglasja tožnikov za ureditev meje, in ker toženca nista skrčila postopka na postopek parcelacije. Zamuda tožencev je prenehala šele dne 9. 4. 2103, ko sta tožnika podala ustrezno soglasje, ki je bilo potrebno za izdajo odločbe o parcelaciji. Do tega dne je pogodbena kazen dosegla maksimalno višino.

**Povzetek navedb strank v revizijskem postopku**

9. Revident meni, da že samo dejstvo, da se je sodišče postavilo na stališče, da je potrebno ugotavljati namen pogodbenih strank v skladu z drugim odstavkom 82. člena OZ, pomeni da je pogodbeno določilo nejasno. Upoštevajoč navedeno, je potreba uporabiti drugi odstavek 247. člena OZ, po katerem se v dvomu šteje, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu. Tudi sama tožeča stranka ni trdila, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude s pravilno izpolnitvijo, torej v širšem pomenu. Elaborat je bil oddan dne 4. 3. 2011, kar pomeni, da je s tem dnem zamuda tožencev prenehala.

10. Revident nadalje meni, da upnik ne more zahtevati pogodbene kazni, če je do neizpolnitve ali zamude prišlo iz vzroka, za katerega dolžnik ne odgovarja. To je določena v 250. členu OZ. Tožena stranka je takoj poklicala geometra, ki je napravil elaborat in ga oddal dne 4. 3. 2011. S tem je svojo obveznost izpolnila. Ker se je 5. člen Pogodbe nanašal zgolj na parcelacijo, je treba vprašanje zamude presojati le iz vidika vložitve predloga za parcelacijo. Postopek evidentiranja in izravnave meje je zastal zaradi potrebnega soglasja s strani tožeče stranke, sam elaborat za parcelacijo pa je bil ob oddaji dne 4. 3. 2011 popoln. Sodišči sta tako napačno uporabili materialno pravo, ko sta odločili, da je bil elaborat popoln šele dne 9. 4. 2013. Zamuda je zato prenehala najkasneje dne 4. 3. 2011, ko je bil elaborat oddan na geodetsko upravo.

11. Tožnika v odgovoru na revizijo navajata, da spornost določil po OZ še ne pomeni, da obstaja dvom, ampak zgolj različna interpretacija ene in druge stranke. Res je, da se stranke niso izrecno dogovorile za pogodbeno kazen za izpolnitev v širšem pomenu, so pa določile dva kriterija: „oddajo elaborata“ in „zaključek parcelacije“. Stranke ne morejo vplivati na izdajo upravne odločbe, lahko pa vplivajo na oddajo elaborata, ki pripelje do zaključka postopka, brez njihovih nadaljnjih aktivnosti. Tega toženca nista storila. Oddaja pomanjkljivega elaborata je enaka položaju, kot da elaborat sploh ne bi bil oddan. Šele z izjavama tožnikov (soglasij) je ta ovira odpadla. Pogodbena kazen je zajemala tudi neizpolnitev v širšem pomenu, saj parcelacija z napakami ne more obstajati.

Napačno je razlogovanje tožencev, da nista imela vpliva na vodenje postopka parcelacije. Njuna dolžnost je bila, da storita vse, da se postopek izvede v skladu z zakonom. Toženca odgovarjata tudi za izbiro samega geodetskega podjetja. Pri njegovi izbiri nista bila omejena in geodet je ravnal po njunih navodilih. Krivda za nepravočasno oddajo elaborata je v sferi tožencev.

**Presoja utemeljenosti revizije**

12. Revizija je delno utemeljena.

_Dopuščena revizijska vprašanja:_

13. Revizija je bila dopuščena glede treh vprašanj. Na med seboj povezana revizijska vprašanja ni mogoče odgovoriti brez poznavanja širšega konteksta pogodbenega razmerja pravdnih strank. Ključen za njegovo razumevanje je končni cilj Pogodbe, to pa je prenos lastništva na parcelah št. 355/93 in 355/42 k. o. ... na oba tožnika. Čeprav se obravnavana zadeva osredotoča le na en izsek tega razmerja, ni mogoče spregledati celote in končnega cilja Pogodbe. Pot do tega cilja (prenos lastninske pravice na novoustanovljeni parceli) je sestavljalo več faz, in ena od njih je bila ta, kjer je prišlo do zamude. Značilnost obravnavanega pogodbenega razmerja ni bila samo kompleksnost, temveč tudi različnost izpolnitvenih ravnanj in različnost njihovih nosilcev. Ta so poleg strank pogodbenega razmerja vključevala še geodeta, ki je izdelal elaborat, in GURS, ki je izdala odločbo o parcelaciji. Z vidika prodajne pogodbe so vse te faze in dejanja postranska oz. pomožna izpolnitvena dejanja, ki naj šele omogočijo glavno izpolnitveno dejanje.

14. Dogovor o izdelavi in predložitvi elaborata tako nima lastnosti glavnega izpolnitvenega ravnanja. V tej pravdi je prišel v ospredje le zato, ker sta pogodbeni stranki nanj vezali sankcijo pogodbene kazni. Vsebino in domet tega dogovora je treba zato presojati tudi v luči celotnega pogodbenega razmerja, njegove kompleksnosti in končnega cilja. Kot bo razloženo v nadaljevanju, je bila ključna napaka sodišč v razlagi 5. člena Pogodbe.

_Opredelitev problema:_

15. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, » da je bila obveznost tožencev na podlagi 5. člena pogodbe, da do 15. 12. 2010 predložita na GURS takšen elaborat, ki bo omogočil izdajo pozitivne odločbe o parcelaciji oziroma elaborat, na podlagi katerega bi lahko GURS izdal odločbo, ki bi omogočila izpolnitev zaveze iz 4. člena pogodbe, to je sklenitev dodatka k pogodbi, ki bi omogočil vpis lastninske pravice na novonastali parceli v korist tožnikov«,4 ali, kot je navedlo pritožbeno sodišče: »Zmotno meni pritožba, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi morala biti odločba GURS izdana do 15. 12. 2010. Jasno je, da je bilo to nemogoče. 5. člen Pogodbe je glede roka jasen, saj govori o 'predaji potrjenega elaborata parcelacije geodetski upravi'«.5

16. Vprašanje, kaj je bila s pogodbeno kaznijo utrjena obveznost tožencev, je tako razčiščeno in v tej fazi postopka tudi ni več sporno: pogodbena kazen je bila dogovorjena le za primer zamude s predajo elaborata geodetski upravi. Tisto, na kar mora odgovoriti revizijsko sodišče, je zato le razrešitev dileme, ali je bila dogovorjena pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu, ali pa (tudi) za primer izpolnitve v širšem pomenu, torej za obdobje od izpolnitve z napakami, do takrat, ko je dolžnik z ustrezno odpravo napak zagotovil pravilno izpolnitev. Jedro spora je torej v razlagi drugega odstavka 5. člena Pogodbe.

17. Normativno izhodišče razlage pogodb je zgoščeno v 82. členu in za dogovor o pogodbeni kazni še (posebej) v drugem odstavku 247. člena OZ. Po prvem odstavku 82. člena OZ se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Naslednji odstavek se nanaša na razlago »spornih določil«. Pri njihovi razlagi se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku. Ko gre za dogovor o pogodbeni kazni, pa drugi odstavek 247. člena OZ določa, da če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo.

_Zamuda z izpolnitvijo v ožjem in zamuda z izpolnitvijo v širšem pomenu:_

18. Ločitev izpolnitve obveznosti v ožjem in širšem pomenu je v sodno prakso vpeljala sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 50/2010.6 Po tem konceptu, ki je prevzet iz teorije,7 je pogodbena kazen lahko dogovorjena ne samo za neizpolnitev obveznosti ali za zamudo z izpolnitvijo, kar izhaja iz golega besedila prvega in drugega odstavka 247. člena OZ, temveč tudi za primer izpolnitve z napakami. V omenjeni sodbi je Vrhovno sodišče iz pravne doktrine sprejet koncept izpolnitve obveznosti v širšem in ožjem pomenu razložilo tako: »Za prvo gre, ko je pravočasno opravljena izpolnitev, ki je (povsem) pravilna po načinu (vsebini) izpolnitvenega ravnanja, za drugo pa, ko je izpolnitev opravljena, vendar z napakami (stvarnimi ali pravnimi). Zamuda s pravilno izpolnitvijo obstaja tudi v primeru izpolnitve z napakami in traja v obdobju od dospelosti obveznosti (od dne, ko bi moral dolžnik opraviti pravilno izpolnitev) do odprave napak. Tudi za takšen primer (to je zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu) se je sicer mogoče dogovoriti za pogodbeno kazen, vendar se po drugem odstavku 247. člena OZ v dvomu šteje, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu.«8 _Razlaga sodišč prve in druge stopnje:_

19. Sodišči prve in druge stopnje sta mnenja, da je bila pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v širšem pomenu. Sodišče prve stopnje je to utemeljilo z naslednjim: »Razumljivo je, da se v istem dnevu, ko je elaborat oddan, postopek parcelacije na geodetski upravi ne more zaključiti in logično je, da se parcelacije ne more zaključiti, če ni oddan popoln elaborat, kar potrjuje ravno predmetni primer. Kljub temu uporaba pojmovno različnih besednih zvez, to je 'predaja potrjenega elaborata parcelacije' in 'v kolikor postopek parcelacije ne bo zaključen', ob upoštevanju namena strank, kot je bilo pojasnjeno, po presoji sodišča z zadostno stopnjo verjetnosti kaže za dogovor za izpolnitev obveznosti v širšem pomenu, to je za pravočasno in pravilno izpolnitev. Glede na navedeno sodišče meni, da je zamuda prenehala šele 9. 4. 2013, to je, ko sta tožnika dala soglasje […], ki je bilo potrebno za dopolnitev elaborata oziroma za izdajo odločbe o parcelaciji dne 22. 4. 2013.«9 Pritožbeno sodišče je temu pritrdilo in še dodalo: »[D]rugi odstavek predvideva tudi zavezo prodajalcev, da so dolžni plačati pogodbeno kazen, če postopek parcelacije ne bo zaključen do 15. 12. 2010. Zato je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je bila dolžnost tožencev predložiti takšen elaborat, ki bo omogočil zaključek postopka parcelacije.« _Kritika razlage sodišč prve in druge stopnje:_

20. Revizijsko sodišče meni drugače. Najprej, drugi odstavek 247. člena OZ določa, da če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo. Razumevanje besedne zveze »[č]e iz pogodbe ne izhaja kaj drugega« usmerja k razlagalnim pravilom iz 82. člena OZ. Pravilo iz prvega odstavka tega člena pove, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. To pomeni, da bi moral biti dogovor, da je pogodbena kazen dogovorjena tudi za primer izpolnitve z napako, posebej, torej »izrecno (jasno)« zapisan.10

21. Vendar iz zapisa pogodbe to ne izhaja. Nasprotno, Pogodba v 5. členu dosledno, v obeh odstavkih govori o »postopku parcelacije«, s čimer logično in nesporno misli na postopek izdelave elaborata in ne na upravni postopek parcelacije. O tem ne dvomi niti sodišče prve stopnje (ki mu pritrjuje pritožbeno sodišče), ko v že omenjenem navedku pravi, da »se v istem dnevu, ko je elaborat oddan, postopek parcelacije na geodetski upravi ne more zaključiti in logično je, da se parcelacije ne more zaključiti, če ni oddan popoln elaborat, kar potrjuje ravno predmetni primer«.11 In ker je tako v prvem kot v drugem odstavku 5. člena Pogodbe uporabljen izraz »postopek parcelacije«, tega pojma ni mogoče razumeti drugače, kot postopek izdelave elaborata parcelacije. V prvem odstavku 5. člena Pogodbe je namreč zapisano, da se »postopek parcelacije […] izvrši s predajo potrjenega elaborata parcelacije geodetski upravi«, v drugem odstavku, v katerem je dogovorjena pogodbena kazen za primer zamude s to (v prejšnjem odstavku določeno) obveznostjo prodajalcev, pa, »v kolikor postopek parcelacije ne bo zaključen najkasneje do 15. 12. 2010 […], iz razlogov, ki so na strani prodajalcev, so dolžni kupcema plačati odškodnino v višini […]«.

22. Pogodba se torej v 5. členu ukvarja samo z eno obveznostjo - z obveznostjo prodajalcev zagotoviti izdelavo elaborata parcelacije in predajo tega dokumenta geodetski upravi. V prvem odstavku to obveznost opredeli, v drugem odstavku pa določi pogodbeno kazen, »v kolikor postopek parcelacije ne bo zaključen najkasneje do 15. 12. 2010«. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvi odstavek 5. člena Pogodbe jasen.12 Temu razlagalnemu vrednotenju vsekakor pritrjuje tudi revizijsko sodišče. A ko je jasen prvi odstavek, je enako jasen in nedvoumen tudi drugi odstavek, ki za zamudo z izpolnitvijo obveznosti iz prvega odstavka (»[v] kolikor postopek parcelacije ne bo zaključen najkasneje do 15. 12. 2010«) določa pogodbeno kazen.13 In nič več kot to – torej pogodbeno kazen za golo zamudo (zamudo v ožjem pomenu besede) s predajo elaborata parcelacije geodetski upravi.

_Razlogi pravnega vrednotenja pogodbene semantike:14_

23. Eno od temeljnih pravil razlage razlagalcu nalaga, da v pravno besedilo, naj bo pogodbeno ali oblastno, ne vnaša vsebin, ki presegajo jezikovni okvir pravnega besedila, vsebin, ki so semantično nevzdržne.15 Sodišče v besedilu pogodbe ne more najti nečesa, kar v njem ni zapisano in vanj včitati vsebine (zaveze), ki je v besedilu pogodbe preprosto ni.16 Taka razlaga bi bila nasprotna temeljnemu pravilu o razlagi pogodb, ki pravi, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ). Dejstvo, da je med strankama spor o pomenu pogodbenih določil, samo po sebi še ne pomeni, da so taka pogodbena določila tudi dvoumna in nejasna. Le besedilo kot tako je merilo nejasnosti in dvoumnosti, ali, kot pravi drugi odstavek 82. člena OZ, spornosti. Šele, ko je v tem smislu sporno, je treba aktivirati nadaljnje, v drugem odstavku 82. člena OZ predvidene razlagalne korake.17

24. Razlaga, na katero sta se oprli sodišči prve in druge stopnje, je tudi v nasprotju s smislom pisnosti pogodbenih zavez. Smisel zapisa pogodbenih zavez je namreč v jasnosti, določnosti in s tem predvidljivosti ter v zaupanju v zapisano besedo. Jezik kot semantični medij mora biti v stanju nositi namen18 - če tega ne zmore, potem velja samo tisto, kar je zapisano. Semantičnih meja ni dovoljeno prekoračevati. Pripisovanje pogodbenemu besedilu pomen, ki ga le-ta nima, pomeni spodkopavanje avtonomije pogodbenih strank in kršitev ustavne vloge sodišča kot razlagalca obstoječega (in ne avtorja novo ustvarjenega) besedila.19 Kar je zapisano, je med strankama dogovorjeno. In samo to med njima tudi velja. Obveznosti ene ali druge stranke se zato ne morejo raztezati onkraj zapisanega in podpisanega.

25. Pri razlagi zapisanih pogodbenih obveznosti se je, drugače kot pri razlagi zakonskih besedil, ki zaradi predmeta, načina in narave urejanja razlagalcu nujno dopuščajo širše polje razlage, treba držati zapisanega. Za razliko od splošnih aktov je pogodba namenjena urejanju konkretnega, v obravnavanem primeru tudi enkratnega in neponovljivega razmerja - in ne regulaciji nedoločenega števila bodočih razmerij, ki šele bodo nastajala v daljšem časovnem obdobju, obdobju, za katerega naj bi predpis veljal in ki prav zaradi splošnosti in trajnosti zahteva večjo elastičnost ter prilagodljivost spreminjajočim se življenjskim okoliščinam in spreminjajočemu se družbenemu kontekstu.

26. Razlagalni pristop nižjih sodišč je zato v neskladju z razlagalnim napotkom iz drugega odstavka 247. člena OZ, ki v razmerju do splošnih določb 82. člena OZ nastopa kot specialno razlagalno pravilo in ki razlagalcu še posebej odreka to, kar dogovoru o pogodbeni kazni pripisujejo nižji sodišči in odgovor na revizijo. Po tem pravilu se šteje, da če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, je pogodbena kazen dogovorjena le za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo.20 Da bi bila pogodbena kazen dogovorjena za kaj več kot le za (golo) zamudo (zamudo v ožjem pomenu), mora biti v pogodbi posebej določeno. Če ni, velja, da je pogodbena kazen dogovorjena le za zamudo v ožjem pomenu. Smisel določbe drugega odstavka 247. člena OZ je torej v tem, da razlagalcu onemogoča zapolnjevanje domnevnih »praznin« v pogodbenih določbah o pogodbeni kazni z vsebinami, ki jih ni mogoče izluščiti iz izražene pogodbene volje strank.

27. Zaradi napak v razlagi 5. člena Pogodbe, ko sta sodišči prve in druge stopnje pogodbenemu besedilu pripisali nekaj, česar v njem ni, se je podrla njuna celotna argumentacija o ugotovljenem skupnem namenu pogodbenih strank in o dogovoru o pogodbeni kazni za primer zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu. Za ugotovitev nižjih sodišč, da sta bila toženca dolžna skrbeti, da se postopek izdaje odločbe geodetske uprave o parcelaciji ne bo po nepotrebnem zavlačeval, ni več podlage. Toženca sta namreč potrjen elaborat za parcelacijo oddala na GURS dne 4. 3. 2011 ter s tem z 78 dnevno zamudo izpolnila svojo obveznost iz 5. člena Pogodbe. Ne glede na to je bil predloženi elaborat v delu, ki se je nanašal na parcelacijo, tudi popoln ter je privedel do uresničitve namena zaveze iz 5. člena Pogodbe, t.j. izpolnitev ene od faz v realizaciji končnega cilja Pogodbe.21 _Odgovori na revizijska vprašanja:_ Odgovor na prvo revizijsko vprašanje je tako pozitiven. Ker s Pogodbo ni bila dogovorjena pogodbena kazen za zamudo v širšem pomenu, ni treba odgovarjati na drugo vprašanje. To namreč predpostavlja odgovornost tožencev za zamudo, ki je nastala med postopkom izdaje odločbe GURS o parcelaciji. Odgovor na tretje vprašanje pa je dan že z odgovorom na prvo vprašanje.

**Odločitev o reviziji**

28. Sodišči prve in druge stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo. Neskladno z določbami 82. in prvega ter drugega odstavka 247. člena OZ sta razlagali 5. člen Pogodbe. Ta razlaga je privedla do napačnega pravnega zaključka, da je bila pogodbena kazen dogovorjena tudi za primer izpolnitve z napako. Ker to pomeni, da zamuda tožencev ni prenehala šele 9. 4. 2013, ko sta tožnika dala soglasje za ureditev meje, temveč že dne 4. 3. 2011, ko sta toženca na GURS vložila elaborat za parcelacijo, morata tožnikoma plačati le 3.900,00 EUR pogodbene kazni in ne njen maksimalni znesek. Revizijsko sodišče je zato reviziji delno ugodilo in izpodbijani sodbi spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek, kolikor presega 3.900,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26. 5. 2013 zavrne (prvi odstavek 380. člena ZPP). Sicer je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

**Odločitev o revizijskih stroških**

29. Odločitev o stroških temelji na določbah drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP. Ker je Vrhovno sodišče izpodbijani sodbi delno spremenilo, se je spremenil tudi uspeh pravdnih strank.

30. Po delni ugoditvi reviziji sta tožnika v postopku na prvi stopnji uspela približno v deležu 15 %, toženca pa v deležu 85 % (skupno prisojenih 3.900,00 EUR od zahtevanih 27.000,00 EUR). Vrhovno sodišče je za obe stranki upoštevalo odmero stroškov22 dosedanjih postopkov ter sedaj spremenjeni uspeh v postopku.

31. Skoraj vsi stroški tožnikov so zaobseženi v izračunu stroškov (6.118,39 EUR), ki ga je pravilno napravilo sodišče prve stopnje23. Temu je potrebno prišteti pritožbene stroške v višini 319,80 EUR ter strošek odgovora v postopku revizije v višini 1.227.32 EUR. Skupaj zanašajo priznani stroški tožnikov 7.665,51 EUR.

32. Tožencema je poleg izračunanih stroškov v odločbi prve stopnje24 (3.127,59 EUR) potrebno prišteti še stroške za prvotni postopek25 v višini 1.742,80 EUR, strošek za narok v ponovljenem postopku26 v višini 809,88 EUR ter še strošek za narok, ki je bil opravljen tretjič pred prvostopenjskim sodiščem27 in sicer, v višini 731,66 EUR. Temu je treba dodati pritožbene stroške tožene stranke zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1459/2019 z dne 21. 8. 2020 v višini 1.859,76 EUR in stroške revizijskega postopka v višini 1.721,32 EUR. Skupaj zanašajo priznani stroški tožencev 9.993,01 EUR.

33. Tako stroški tožnikov znašajo 7.665,51 EUR, 15 % od tega pa 1.149,83 EUR. Stroški tožencev znašajo 9.993,01 EUR, 85 % od tega pa 8.494,06 EUR. Po medsebojnem pobotu priznanih stroškov morata tožnika tožencema nerazdelno povrniti 7.344,23 EUR stroškov prvostopenjskega postopka.

34. Tožnika sta dolžna plačati odmerjene stroške v petnajstdnevnem izpolnitvenem roku, ki prične teči naslednji dan po vročitvi te sodbe (prvi, drugi in tretji odstavek 313. člena ZPP).

**Sestava senata in glasovanje**

35. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP). Tomaž Pavčnik je napovedal pritrdilno ločeno mnenje.

1 Ur. l. RS št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo. 2 Ur. l. RS, št. št. 83/01 in nasl. 3 Poleg parcelacije še naročilo za ureditev in izravnavo meje. 4 Tč. 20 sodbe sodišča prve stopnje. 5 Tč. 14 sodbe sodišča druge stopnje. 6 Sodba z dne 14. 7. 2011, tč. 9. 7 N. Plavšak, v: N. Plavšak _et al._, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del), 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 233, 234. 8 Sodba št. II Ips 50/2010, jedro. 9 Tč. 25 sodbe sodišča prve stopnje. 10 Gl. N. Plavšak, _ibid._, str. 233; A. Drev, Materialnopravni in procesni vidiki pogodbene kazni, Podjetje in delo, št. 1, l. XXXVIII (2012),str. 77. 11 Enako nato tudi v 31. tč. obrazložitve sodbe, ko pove: »Kot že povedano, predmet pogodbene obveznosti tožencev je bil samo postopek parcelacije in ne postopka ureditve in izravnave meje«. 12 Tč. 14 obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča. 13 To izhaja iz naslednje ugotovitve pritožbenega sodišča: »Vendar je drugi odstavek pojasnilo prvega odstavka v pomenu, da v kolikor postopek parcelacije ne bo zaključen do 15. 12. 2010 iz razlogov, ki so na strani prodajalcev, so dolžni kupcema plačati odškodnino v višini pogodbene kazni iz 6. čl. Pogodbe.« (_Ibid._). 14 Ameriško-angleška pravna terminologija razločuje med semantično (_interpretation_) in pravno razlago (_construction_). Profesor Corbin je na primeru pogodb razliko razložil tako: »Semantična razlaga (_interpretation_) se nanaša na jezik kot tak – na simbole (besede in dejanja) izražanja. S semantično razlago (_interpretation_) ugotavljamo kaj jezik kot medij sporoča drugim ljudem. Z razlago pogodb (_construction of the contract_) ugotavljamo pravno operativnost pogodbe – njen učinek na dejanja sodišča in administrativne funkcionarje“. A. Corbin, 2 Corbin on Contracts: A Comprehensive Treatise on the Rules of Contract Law (1960), str. 8; navedek povzet po A. Barak, Purposive Interpretation in Law, Princeton University Press, Princeton, Oxford 2002007, str. 65. 15 A. Barak, _ibid_, str. 22. Avtor opozarja, da v tekst, tudi če se razlagalec sklicuje na strukturne argumente (v našem primeru na skupen namen strank) ni mogoče uvesti nečesa, česar besedilo ne vsebuje. Impliciran pomen je treba razlikovati od praznine v besedilu. Z analiziranjem strukture teksta je sicer mogoče izluščiti, kar je zapisano med vrsticam, vendar to ne pomeni, da je mogoče dodajati manjkajoče vrstice. A. Barak, _ibid._. 16 Pritožbeno sodišče je v drugi odstavek 5. člena Pogodbe »vpisalo« zavezo, ki v pogodbenem besedilu nima nobene opore. Navedlo je namreč, da ker »drugi odstavek predvideva tudi zavezo prodajalcev, da so dolžni plačati pogodbeno kazen, če postopek parcelacije ne bo zaključen do 15. 12. 2010 […], je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da je bila dolžnost tožencev predložiti takšen elaborat, ki bo omogočil zaključek postopka parcelacije«. (tč. 14 obrazložitve izpodbijane sodbe). Da gre tu za logično napako _petitio principii_, ob vsem, kar je bilo prej povedano, ni treba posebej utemeljevati. Pa vendar: postopek parcelacije (t.j. postopek izdelave elaborata parcelacije) bi moral biti zaključen s predajo elaborata o parcelaciji geodetski upravi. To se je zgodilo 4. 3. 2011. 17 Tako tudi sodna Vrhovnega sodišča št. III Ips 77/2016 z dne 24. 4. 2018, ki v tč. 19 med drugim pove: »Revident se zavzema za uporabo določbe drugega odstavka 82. člena OZ, po kateri se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ. Pogodbeno določilo je skladno z ustaljeno sodno prakso sporno tedaj, če glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem je izoblikovano, objektivno vzeto omogoča več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.« Vrhovno sodišče se tu sklicuje na svoji sodbi št. III Ips 74/2010 z dne 12. 2. 2013 in št. III Ips 17/2015 z dne 19. 7. 2016. Tako že prej sodba št. III Ips 76/2003 z dne 2. 3. 2004 (jedro) in sodba št II Ips 145/94 z dne 18. 10. 1995 (jedro). Enako M. K. Mirić, A Critical Look at the Subjective and Objective Purposes of Contract of Aharon Barak's Theory of Interpretation, Baltic Journal of Law & Politics, št. 1, l. 9 (2016), str. 4, 5. 18 A Barak, _op. cit._, str. 92. 19 A Barak, _ibid._, str. 19. 20 Doktrina zato priporoča, da pogodbeni stranki, če se dogovorita tudi za pogodbeno kazen za zamudo s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu, takšen dogovor izrecno (jasno) zapišeta, saj bi se glede na drugi odstavek 247. člena OZ lahko štelo, da je pogodbena kazen dogovorjena le za zamudo z izpolnitvijo v ožjem pomenu. Gl. N. Plavšak, _op. cit._, str. 233; A. Drev, _op. cit._, str. 77. 21 Iz ugotovljenih dejstev ne izhaja, da bi bilo kaj narobe z elaboratom v delu, ki se je nanašal na parcelacijo, ampak so bile pomanjkljivosti le v zvezi s postopkom ureditve in izravnave meje. 22 V skladu z Zakonom o odvetniški tarifi v zvezi z prehodno določbo v 20. členu Odvetniške tarife in Zakonom o sodnih taksah. 23 Gre za sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1459/2019 z dne 21. 8. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 446/2020 z dne 15. 6. 2021. 24 Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1459/2019 z dne 21. 8. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 446/2020 z dne 15. 6. 2021. 25 Postopek končan s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1133/2014 z dne 19. 10. 2015. 26 Postopek končan s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 1189/2016 z dne 18. 8. 2016. 27 Postopek končan s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1459/2019 z dne 21. 8. 2020. ******************* PRITRDILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA TOMAŽA PAVČNIKA [Povezava na pdf dokument](/mma_bin.php?static_id=2022101215032542 "Povezava na pdf dokument")