Jedro

Dejstvo daljšega prestajanja zaporne kazni od 6 mesecev je eden izmed elementov razloga za izredno odpoved po četrti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Zato ni dovolj, da delodajalec izve za prestajanje zaporne kazni, seznanjen mora biti tudi z njegovim trajanjem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 18. 6. 2009. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Ugotovilo je, da je bila tožniku s strani tožene stranke zakonito izredno odpovedana pogodba o zaposlitvi po četrti alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Tožena stranka je za tožnikovo prestajanje kazni, ki je bilo daljše od 6 mesecev, izvedela 17. 6. 2009, zato je bila odpoved podana pravočasno.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da izpodbijana sodba ni obrazložena glede odjave tožnika iz zavarovanja že s 1. 4. 2009, zato je bila kršena 14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji). Pooblaščenka tožene stranke ni imela veljavnega pooblastila za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je bilo pooblastilo za prevzem dokumentacije predrugačeno v pooblastilo za podajo odpovedi. Tožena stranka je tožnika odjavila iz delovnega razmerja s 1. 4. 2009 in ne z 20. 6. 2009. Tožniku bi bilo treba omogočiti zagovor zaradi razjasnitve samega prestajanja zaporne kazni.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. V skladu z določbo četrte alineje prvega odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mora biti delavec zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je revident 2. 4. 2009 nastopil prestajanje kazni zapora enega leta in dveh mesecev. Tožena stranka se je o takšnem daljšem prestajanju zaporne kazni seznanila preko svoje pooblaščenke 17. 6. 2009, ko je prejela dopis Zavoda za prestajanje kazenskih sankcij. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila nato podana 18. 6. 2009, zato je bila pravočasna, v okviru 30-dnevnega roka po drugem odstavku 110. člena ZDR.

8. Prvi odstavek 18. člena ZDR določa, da v imenu delodajalca, ki je pravna oseba, nastopa njegov zastopnik, določen z zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali od njega pisno pooblaščena oseba. Zakon ne omejuje kroga oseb, ki so lahko pooblaščene s strani delodajalca. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila zato na podlagi pooblastila, ki ji ga je podelila direktorica tožene stranke, zakonito podana s strani pooblaščene odvetnice (1). Pooblaščenec delodajalca delavcu ni dolžan predložiti pooblastila ob podaji odpovedi. Zadošča, da se obstoj pooblastilnega razmerja med zakonitim zastopnikom in pooblaščencem, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže v postopku pred sodiščem. Obstoj pooblastila je bil v postopku pred sodiščem prve stopnje dokazan. Revident s trditvami o neobstoju pooblastila izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dovoljen revizijski razlog.

9. Sodišče druge stopnje je revidentovo navedbo o odjavi iz zavarovanja s 1. 4. 2009, ki je bila podana po zaključku glavne obravnave, obravnavalo, saj je pritožbene navedbe povzelo, ni pa se do njih izrecno opredelilo v ožji obrazložitvi. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka za revidentovo prestajanje zaporne kazni za čas enega leta in dveh mesecev izvedela 17. 6. 2009 z dopisom Zavoda za prestajanje kazenskih sankcij. Tožena stranka se je namreč šele tedaj seznanila s samo dolžino revidentovega prestajanja zaporne kazni. Pred tem je vedela, da je tožnik na prestajanju zaporne kazni, ni pa vedela, koliko časa bo zaradi tega odsoten z dela. To so dejanske ugotovitve, na katere je revizijsko sodišče vezano.

10. Dejstvo daljšega prestajanja zaporne kazni od 6 mesecev je eden izmed elementov razloga za izredno odpoved po četrti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Zato ni dovolj, da delodajalec izve za prestajanje zaporne kazni, seznanjen mora biti tudi z njegovim trajanjem. Tako je bilo odločilno dejstvo o datumu ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ugotovljeno in tudi potrjeno s strani pritožbenega sodišča, zato je očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen. Revident z izpodbijanjem datuma ugotovitve razloga uveljavlja nedovoljen revizijski razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Sicer revident s tožbenim zahtevkom niti ni uveljavljal reparacijskega zahtevka za čas od 1. 4. 2009 dalje, ko naj bi bil odjavljen iz zavarovanja, temveč šele od 20. 6. 2009 dalje, ko je začela učinkovati izredna odpoved, zato datum odjave iz zavarovanja v obravnavani zadevi ne more biti odločilno dejstvo (2).

11. Že sodišče prve stopnje je po presoji revizijskega sodišča pravilno presodilo, da tožena stranka upravičeno ni omogočila zagovora revidentu pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prestajanje zaporne kazni zapora, ki je daljše od šestih mesecev v okviru odpovednega razloga po četrti alineji prvega odstavka 111. člena ZDR, samo po sebi predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (drugi odstavek 83. člena ZDR). Gre za dejstvo, na katerega zagovor ne bi mogel vplivati.

12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

13. Ker odgovor na revizijo tožene stranke ne vsebuje ničesar bistvenega, je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da stroške tega odgovora krije tožena stranka sama (prvi odstavek 155. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. sodbo VIII Ips 274/2009 z dne 7. 12. 2010. Op. št. (2): Za dokazovanje vedenja tožene stranke o odpovednem razlogu ni bistven datum odjave iz zavarovanja, saj delodajalec delavca lahko odjavi po odpovedi pogodbe o zaposlitvi eventualno tudi za nazaj (kot to zatrjuje tožena stranka), temveč je bistven lahko kvečjemu datum formalne podaje predloga za odjavo.