Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnic in tožnika za ugotovitev nezakonitosti rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Posledično je zavrnilo tudi njihove reintegracije in reparacijske zahtevke. Odločitev med drugim temelji na presoji, da tožba neutemeljeno uveljavlja, da invalidov glede na vsebino Sporazuma o kriterijih za določitev trajanj presežnih delavcev (v nadaljevanju Sporazum) sploh ni mogoče uvrstiti med presežne delavce. Presodilo je tudi, da invalidi glede pridobivanja polivalentnosti, ki je bila pri večini eden od kriterijev za določitev presežnih delavcev, niso bili v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi delavci. Podrobno se je opredelilo tudi do razlogov, s katerimi so posamezni delavci utemeljevali obstoj diskriminacije pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter presodilo, da tožena stranka ni kršila prepovedi diskriminacije.

2. Sodišče druge stopnje je o pritožbi tožnic in tožnika odločalo dvakrat. Prvič je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Vrhovno sodišče je to odločitev razveljavilo s sklepom VIII Ips 74/2019 z dne 8. 9. 2020. V novem postopku je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnice in tožnik predlagajo dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: ‒ ali lahko Program razreševanja presežnih delavcev določi drugačne kriterije, kot so bili prvotno dogovorjeni v Sporazumu o kriterijih za določitev trajno presežnih delavcev, ‒ ali je uporaba enakih kriterijev pri določitvi preseženih delavcev in to tako za delavce, ki so invalidi, kot za delavce, ki nimajo zmanjšanih delovnih zmožnosti, posredno diskriminatorna do invalidov.

4. Predlog ni utemeljen.

5. V skladu s prvim odstavkom 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je praksa višjih sodišč neenotna; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.