Jedro

Čeprav je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 1. 7. 2010 podala ugovor, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, sodba sodišča prve stopnje glede pravočasnosti odpovedi nima razlogov. Tožena stranka je v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar se sodišče druge stopnje do tega pritožbenega ugovora v izpodbijani sodbi ni opredelilo. Sodbi sodišč nižje stopnje torej nimata razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi s pravočasnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se zaradi te pomanjkljivosti ne moreta preizkusiti.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim se izpodbija del sodbe, ki se nanaša na plačilo dela plače za mesec september 2009, dela plače za mesec oktober 2009 in odškodnine v znesku 8.600,00 EUR.

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita v delu, ki se nanaša na 1., 2. in 5. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijski zahtevek ter reparacijski zahtevek (1. in 2. točka izreka sodbe). Prav tako je zavrnilo zahtevka za plačilo plače in odškodnine (3. ter 4. točka izreka sodbe). Na podlagi 25. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 111/2006 s spremembami) je s sklepom zavrglo tožbo v delu, ki se je nanašal na plačilo pogodbene kazni. Presodilo je, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici, zakonita. Ugotovilo je, da je obstajal utemeljen razlog za izredno odpoved po prvi alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), saj je tožnica kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa je imela vse znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 55/2008 in naslednji). Delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče tudi zaključilo, da ni dokazano protipravno ravnanje kot ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Glede zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče odločilna dejstva ugotovilo napačno oz. da jih sploh ni ugotovilo. Tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme, ni predložila listinskih dokazov o očitanih kršitvah delovnih obveznosti. Sodišče je zaradi opustitve kritične presoje izpovedb zaslišanih prič napravilo napačen zaključek, da pri toženi stranki ni obstajala praksa, da so zaposleni brez takojšnjega plačila odnašali stvari iz trgovine. Ker revidentka ni imela namena, da si stvari prilasti brez plačila, ni podan odpovedni razlog. Zatrjuje, da zaradi nepravilne pravne kvalifikacije kaznivega dejanja v izredni odpovedi ni mogla podati ustreznega ugovora na obtožbe. Revidentka sodišču očita, da je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji), saj ni ravnalo v skladu z 286. členom ZPP. Upoštevalo je listini, ki ju je tožena stranka na prvem naroku za glavno obravnavo zgolj predlagala kot dokaza, ne pa tudi predložila. Z revizijo se uveljavlja tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne more preizkusiti. Glede tožničinega ugovora, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, se ni opredelilo prvostopenjsko niti drugostopenjsko sodišče, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Kljub pritožbenim navedbam, da prvostopenjska sodba nima razlogov o tem, kateri dokazni predlog po postavitvi izvedenca je sodišče zavrnilo ter zakaj ni izvedlo dokaza z listinama (dopis M. P. z dne 13. 10. 2010 in potrdilo ODT Maribor z dne 21. 9. 2010), se pritožbeno sodišče o tem ni izreklo in sodbe tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti. Prav tako iz sodbe ni razvidno na podlagi katerih dejstev in dokazov je sodišče zaključilo, da je zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo navaja, da je bila revizija vložena brez veljavnega pooblastila. Prav tako sodišču predlaga, da revizijo zavrne.

5. Pooblaščenec tožnice je v skladu z drugim odstavkom 95. člena ZPP ob vložitvi revizije predložil novo pooblastilo (1). Ugovor tožene stranke, da ni bilo priloženo veljavno pooblastilo, je neutemeljen.

6. Revizija zoper sodbo sodišča druge stopnje, ki se nanaša na plačilo odškodnine in delov plače za meseca september 2009 in oktober 2009, ni dovoljena.

7. Po 1. točki 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji) je v premoženjskih individualnih delovnih sporih revizija dovoljena upoštevajoč določbe zakona, ki ureja pravdni postopek. Po drugem in tretjem odstavku 367. člena ZPP je revizija dovoljena v tistih premoženjskopravnih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, ali če jo sodišče v skladu s 367a. členom ZPP dopusti. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na plačilo odškodnine in delov plače, ne presega revizijskega minimuma, revizija pa ni bila dopuščena, ni pogojev za njeno vsebinsko obravnavanje. Zato je Vrhovno sodišče revizijo v tem delu zavrglo.

8. Revizija je delno utemeljena.

9. Zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, če je podana v rokih, ki so določeni v drugem odstavku 110. člena ZDR. Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča, sta objektivni in subjektivni rok iz drugega odstavka 110. člena ZDR prekluzivna roka, kar pomeni, da sodišče pazi na potek teh rokov po uradni dolžnosti. Čeprav je tožnica v pripravljalni vlogi z dne 1. 7. 2010 podala ugovor, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, sodba sodišča prve stopnje glede pravočasnosti odpovedi nima razlogov. Tožena stranka je v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar se sodišče druge stopnje do tega pritožbenega ugovora v izpodbijani sodbi ni opredelilo. Sodbi sodišč nižje stopnje torej nimata razlogov o odločilnih dejstvih v zvezi s pravočasnostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in se zaradi te pomanjkljivosti ne moreta preizkusiti.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP reviziji ugodilo, razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje (1., 2. in 5. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje) in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje zavzelo stališče o pravočasnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter glede na ponovno presojo zakonitosti odpovedi odločilo tudi o reintegracijskemu zahtevku, o reparacijskemu zahtevku ter o stroških postopka.

11. Ker je revizija utemeljena že iz zgoraj navedenega razloga, se Vrhovno sodišče do drugih revizijskih navedb ni opredelilo. Če bo namreč sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana prepozno, bo tožbenemu zahtevku za razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, reintegracijskemu zahtevku ter reparacijskemu zahtevku ugodilo, posledično temu pa bodo vsi ostali v reviziji zatrjevani ugovori bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava postali brezpredmetni.

12. Glede na razveljavitev sodb sodišč druge in prve stopnje je odločitev o stroških revizijskega postopka pridržana za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. Zahteva, da mora biti v pooblastilu za vložitev izrednega pravnega sredstva, ki je novo, izrecno zapisano tudi, da je dano za vložitev (konkretno navedenega) izrednega pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem, je prestroga. Potem, ko je postopek pravnomočno končan, za vsa procesna dejanja, ki jih odvetnik še lahko opravi, novo pooblastilo potrebuje samo za vložitev izrednih pravnih sredstev. Novo pooblastilo je potemtakem hkrati tudi posebno (sklep Vrhovnega sodišča II Ips 3/2011 z dne 27. 1. 2011 in sklep II Ips 101/2009 z dne 30. 9. 2010).