Jedro

Po sprejemu negativne ocene uspešnosti njenega dela je tožena stranka tožnici tudi omogočila zagovor v smislu določb drugega odstavka 83. člena ZDR, s tem da ji je pred zagovorom posredovala pisne ugotovitve v zvezi s predhodnim spremljanjem uspešnosti njenega dela. Tožnica neutemeljeno navaja, da bi ji morala tožena stranka na zagovoru predočiti vse dokaze v zvezi z razlogom za sporno odpoved, saj gre pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi še vedno zgolj za enostranski izraz pogodbene volje delodajalca, kot stranke pogodbe o zaposlitvi, v zvezi s podajo katere je delodajalec sicer delavcu praviloma dolžan omogočiti zagovor, zakonitost odpovedi pa se tudi glede utemeljenosti odpovednega razloga na zahtevo delavca presoja v dvostranskem sporu pred sodiščem.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 18. 5. 2012 oziroma dne 4. 6. 2012. Ugotovilo je le, da na podlagi navedene odpovedi tožnici delovno razmerje ni prenehalo 17. 10. 2012, temveč šele 9. 11. 2012, in toženi stranki naložilo, da tožnici tudi za to obdobje prizna delovno dobo in pravice iz delovnega razmerja ter jo prijavi v socialna zavarovanja. Sicer je zahtevek za priznanje delovnega razmerja in pravic na njegovi podlagi od 9. 11. 2012 do zaključka postopka pred sodiščem prve stopnje in zahtevek za odločitev o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče zmotno presodilo, da tožena stranka ni kršila postopka v zvezi z ugotavljanjem tožničine nesposobnosti, kot ga je opredeljevala takratna Kolektivna pogodba dejanskosti trgovine Slovenije (Ur. l. RS, št. 111/2006 s spremembami), kot za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti, in da ji ni bila kršena pravica do zagovora. Sodišču očita, da je neutemeljeno zavrnilo njene dokazne predloge za zaslišanje številnih prič, s katerimi je hotela dokazati, da določena pravila, ki jih je zatrjevala tožena stranka, pri njej niso veljala oziroma da je tožnica pri svojem delu ravnala ustrezno. S tem v zvezi sodišču očita kršitev načela kontradiktornosti in pravice do izjave. Hkrati sodišču očita, da izpodbijana sodba nima konkretiziranih razlogov, tako glede izhodišč pričakovane uspešnosti na tožničinem delovnem mestu kot glede nedoseganja pričakovanih rezultatov. Prav tako sodišče ni ugotavljalo, kako so drugi delavci dosegali pričakovane rezultate pri toženi stranki in ali so obstajali objektivni razlogi, da tožnica takih rezultatov ne bi mogla doseči. 4. Tožena stranka je v odgovoru prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. V zvezi z oceno delovne uspešnosti v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pri toženi stranki sodišče ugotavlja, da je v spornem času za toženo stranko veljavna kolektivna pogodba dejavnosti v 18. členu določala, da mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti predhodno ocenjevanje uspešnosti dela delavca trajati najmanj 30 koledarskih dni. Po zaključku ocenjevalnega obdobja se opravi z delavcem razgovor, na katerem se delavec izreče o ugotovitvah v ocenjevalnem obdobju. Pisna ocena delavčevega dela tako vsebuje tudi način spremljanja delavčevega dela v ocenjevalnem obdobju, kakor tudi povzetek delavčevih navedb v zvezi z ugotovitvami v tem obdobju. Delavec ima pred navedenim razgovorom pravico vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša na ta postopek.

8. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka pred odpovedo pogodbe o zaposlitvi tožnici v celoti upoštevala postopek spremljanja uspešnosti tožničinega dela in postopek sprejema ocene uspešnosti le-tega, s tem da tožnica pred razgovorom oziroma med njim po zaključku obdobja spremljanja njenega dela ni zahtevala vpogleda v dokumentacijo v zvezi s tem postopkom. Po sprejemu negativne ocene uspešnosti njenega dela je tožena stranka tožnici tudi omogočila zagovor v smislu določb drugega odstavka 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), s tem da ji je pred zagovorom posredovala pisne ugotovitve v zvezi s predhodnim spremljanjem uspešnosti njenega dela. Tožnica neutemeljeno navaja, da bi ji morala tožena stranka na zagovoru predočiti vse dokaze v zvezi z razlogom za sporno odpoved, saj gre pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi še vedno zgolj za enostranski izraz pogodbene volje delodajalca, kot stranke pogodbe o zaposlitvi, v zvezi s podajo katere je delodajalec sicer delavcu praviloma dolžan omogočiti zagovor, zakonitost odpovedi pa se tudi glede utemeljenosti odpovednega razloga na zahtevo delavca presoja v dvostranskem sporu pred sodiščem. Tožnica zato zmotno navaja, da bi ji tožena stranka morala že v fazi zagovora predložiti vso dokumentacijo v zvezi z nameravano odpovedjo.

9. Za oceno delovne uspešnosti posebej na odgovornejših delovnih mestih, s tem pa tudi za presojo utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, je potrebno izhajati iz izhodišč, ki so opredeljena že v sami definiciji delovnega razmerja (4. člen ZDR). V pogodbenem delovnem razmerju se delavec prostovoljno vključuje v delovni proces delodajalca in v njem dela po delodajalčevih navodilih in pod njegovim nadzorom. To pomeni, da delodajalec (če je delodajalec pravna oseba v njegovem imenu predvsem poslovodstvo oziroma uprava) določa okvir dela in cilje ter pričakovanja glede realizacije ciljev in to so izhodišča za oceno uspešnosti delavčevega dela ter izhodišča za oceno delavčevih sposobnosti, potrebnih za doseganje teh ciljev. Tožnica je delala na odgovornem delovnem mestu, poimenovanem sortiment – manager, kar sodišče razume kot organiziranje in vodenje poslov v zvezi z nabavo in s prodajo posameznih skupin prodajnih artiklov, glede na to, da je tožena stranka trgovsko prodajna družba. To izhaja tudi iz opisa del in nalog v tožničini pogodbi o zaposlitvi, kot jih povzema v svoji sodbi sodišče prve stopnje. Za delo na takem v bistvu vodstvenem delovnem mestu je značilno, da delavec delo opravlja v okviru bolj ali manj splošnih opredelitev, pri tem pa pri konkretnih ravnanjih sledi politiki delodajalca glede doseganja ciljev in kvalitete poslovanja. Če si pri konkretnih ravnanjih posamezna navodila in cilje razlaga po svoje, oziroma ne razume njihovega pomena glede na poslovno politiko delodajalca, delodajalec takšno delo utemeljeno šteje za neuspešno, oziroma utemeljeno ugotavlja nesposobnost takšnega delavca, da bi se uspešno vključil v organiziran delovni proces pri delodajalcu.

10. Glede na navedena izhodišča so bile za presojo ključne ugotovitve tožnici nadrejene delavke, ki je po odredbi direktorja od 20. 10. 2011 do 30. 1. 2012 neposredno spremljala tožničino delo in je svoje ugotovitve tudi vsebinsko predstavila, izhodišča za take ocene pa je potrdil tudi direktor tožene stranke. Sodišče je zaslišalo tudi več drugih prič (tudi nekatere priče, predlagane s strani tožnice), ki ugotovitve spremljanja tožničinega dela niso zanikale, res pa so nekatere potrdile za tožnico tudi pozitivna dejstva, glede katerih pa je sodišče utemeljeno presodilo, da za odločitev v zadevi niso bistvena. Predloge za zaslišanje številnih drugih sodelavcev pa je sodišče utemeljeno zavrnilo, saj njihove izpovedbe za oceno uspešnosti tožničinega dela glede na navedena izhodišča ne bi mogle biti pravno pomembne. Ob obširnih razlogih, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v zvezi s tem, in v zvezi z ugotovitvami o uspešnosti tožničinega dela v času spremljanja le-tega, se je ob zavrnitvi pritožbenih navedb pritožbeno sodišče utemeljeno sklicevalo na razloge in ugotovitve sodišča prve stopnje, tako da revizijski očitek o kršitvi pravice do izjave, in očitek, da izpodbijana sodba nima razlogov, nista utemeljena.

11. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, da je tožena stranka tožnici za njeno delo zagotovila enaka usposabljanja kot drugim delavcem enakega profila, in da tožnica svojega dela sortiment – menagerja, kljub temu ni bila v stanju opravljati uspešno, kot je to upravičeno pričakovala tožena stranka. Pri tem je pomembno tudi, da tožnica ni bila v stanju slediti sugestijam tožene stranke, da bi svoje delo uskladila z njenimi pričakovanji. Glede na te ugotovitve sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je bila tožnici na podlagi 2. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonito odpovedana iz razloga nesposobnosti.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.