Jedro

V civilnem pravdnem postopku poznamo le dve redni stopnji sojenja. Kot je večkrat izrazilo stališče tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, 25. člen Ustave Republike Slovenije (URS) ne zagotavlja pravice od pritožbe v več kot dvostopenjskem postopku. Zato je zoper odločbo sodišča druge stopnje dopustna pritožba le, kadar sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pooblaščenca dolžnikov kaznovalo z denarno kaznijo v višini 1.000.00 EUR.

2. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo dolžnikov in njihovega pooblaščenca in potrdilo navedeni sklep.

3. Zoper ta sklep vlagajo pritožbo na Vrhovno sodišče RS z denarno kaznijo kaznovan pooblaščenec dolžnikov in dolžniki, v njej uveljavljajo vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter predlagajo razveljavitev izpodbijanega sklepa in sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Sodišče s sklepom kaznuje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega udeleženca v postopku (prvi odstavek 109. člena v zvezi z 11. členom ZPP). Zoper sklep sodišča prve stopnje je dovoljena pritožba, če ni v tem zakonu določeno, da ni pritožbe (prvi odstavek 363. člena ZPP). Za odločanje o pritožbah zoper odločbe prvostopenjskih sodišč so pristojna višja sodišča (prava točka 35. člena ZPP). Vrhovno sodišče odloča kot pritožbeno sodišče o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč (prva točka 37. člena ZPP).

6. V civilnem pravdnem postopku poznamo le dve redni stopnji sojenja. Kot je večkrat izrazilo stališče tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, 25. člen Ustave Republike Slovenije (URS) ne zagotavlja pravice do pritožbe v več kot dvostopenjskem postopku.1 Zato je zoper odločbo sodišča druge stopnje dopustna pritožba le, kadar sodišče druge stopnje nastopa kot sodišče prve stopnje.

7. Tak obseg pravice do pritožbe je bil pritožnikom v konkretnem primeru zagotovljen z izdajo izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje. S tem je postala odločitev o kaznovanju pooblaščenca dolžnikov, ki jo je v obravnavani zadevi izdalo prvostopenjsko sodišče, pravnomočna in je od tedaj dalje ni več mogoče izpodbijati z rednim pravnim sredstvom – pritožbo. Tega ne more spremeniti niti napačen pravni pouk v odločbi drugostopenjskega sodišča, saj ta stranki ne more dati več pravic (konkretno pravice do pritožbe), kot jih ima po zakonu.

8. Vrhovno sodišče je zato vlogo z dne 4. 12. 2020, ki je po vsebini pritožba proti sklepu I Cp 1481/2020 z dne 27. 10. 2020, zavrglo (prva točka 365. člena ZPP).

9. Odločitev za pritožnike ne bi mogla biti ugodnejša niti v primeru, če bi Vrhovno sodišče vlogo z dne 4. 12. 2020 obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije. V pravdnem postopku je revizija zoper sklep dovoljena izjemoma (prvi in tretji odstavek 384. člena ZPP). Ker sklep o kaznovanju pooblaščenca ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan, niti ni sklep, zoper katere je revizija vselej dovoljena (t. j. sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže), revizija ni dovoljena.

1 Gl. npr. odločbo Ustavnega sodišča RS Up-114/96 z dne 15. 9. 1996.