Jedro

Ker je bila ureditev v Aktu o sistemizaciji tožene stranke neskladna z določbami Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del in

Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih , bi sodišče moralo navedena predpisa uporabiti neposredno.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika, da se kot nezakoniti razveljavita sklep Komisije za pritožbe št. 10051-786/2009/2 z dne 16. 12. 2009 in sklep tožene stranke št. 1002-1015/2009/72 z dne 17. 6. 2009. Nadalje je zavrnilo zahtevek tožnika za napredovanje za dva plačna razreda (v 31. plačni razred) s 1. 10. 2008 in za odpravo nesorazmerja v razliki med 31. in 27. plačnim razredom, za plačilo razlike v plači med 29. in 31. plačnim razredom od 1. 10. 2008 do 1. 4. 2009, od 1. 4. 2008 dalje pa za plačilo razlike v plači med 30. in 31. plačnim razredom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče RS s sklepom VIII DoR 34/2014 z dne 10. 6. 2014 ugodilo in revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, ali so bile določbe Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v policiji, Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti pravilno uporabljene.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je podlaga tožnikovega zahtevka 11. člen Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (v nadaljnjem besedilu: Uredba, Ur. l. RS, št. 51/2008 in nadaljnji), po katerem se za javne uslužbence, ki izpolnijo pogoje za napredovanje do 1. 9. 2008, izpolnjevanje teh pogojev preverja po predpisih, ki so se uporabljali do izplačila plač po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji), torej po Pravilniku o napredovanju zaposlenih v državni upravi (Pravilnik, Ur. l. RS, št. 41/1994 in nadaljnji). Tožnik naj bi bil v zadnjem napredovalnem obdobju ocenjen z oceno nadpovprečne delovne uspešnosti, saj je zbral skupaj 150 točk, zaradi česar bi moral napredovati za dva plačna razreda s 1. 10. 2008 na podlagi prvega in drugega odstavka 11. člena Uredbe v povezavi s 15. členom Pravilnika. Napredoval je šele 1. 4. 2009, pa še to le za en plačni razred, ker naj bi tožena stranka zmotno presojala izpolnjevanje pogojev po Uredbi namesto po Pravilniku. Tožnik naj bi po Pravilniku že dosegel najvišje število napredovanj in sicer naj bi napredoval za 5 plačnih razredov v 29. plačni razred. S Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti - tarifni del (KPDU, Ur. l. RS št. 60/2008 in nadaljnji) in Uredbo pa naj bi se mu odprla pot za nadaljnje napredovanje do 32. plačnega razreda. Tožena stranka naj bi to preprečila z nezakonito ureditvijo v Aktu o sistemizaciji delovnih mest z dne 28. 7. 2008, ki naj bi bil neskladen s KPDU in Uredbo o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in pravosodnih organih (v nadaljnjem besedilu: Uredba o notranji organizaciji, Ur. l. RS, št. 66/2008). V tem aktu naj bi namreč tožena stranka nezakonito določila, da na delovnem mestu policist vodja izmene, naziv policist vodja izmene I ni najvišji naziv, saj je določila višja naziva od navedenega in sicer višji policist vodja izmene II in višji policist vodja izmene III. Uveljavlja tudi nekatere bistvene kršitve določb pravdnega postopka.

5. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo, v katerem je predlagala zavrnitev revizije.

6. Revizija je utemeljena.

7. Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

8. Revizija ni bila dopuščena zaradi morebitnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče utemeljenosti revizije s tega vidika ni presojalo.

9. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

10. Na podlagi 65. člena Zakona o policiji (ZPol, Ur. l. RS, št. 49/1998 in nadaljnji) se za delavce policije uporabljajo splošni in posebni predpisi, ki urejajo delovna razmerja, zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ker ZPol nima posebnih določb o uvrstitvi delavcev v plačne razrede, se za policiste uporablja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji). V skladu s tretjim odstavkom 9. člena ZSPJS je v aktih o sistemizaciji delovnih mest in nazivih pri uporabnikih proračuna pri določanju in obračunu plač obvezna uporaba plačnih razredov po tem zakonu. Glede policistov drugi odstavek 13. člena ZSPJS določa, da se delovna mesta oziroma nazivi v plačni podskupini C3 (policisti), uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo dejavnosti. Na podlagi petega odstavka 7. člena ZSPJS uporabnik proračuna v aktu o sistemizaciji ne sme sistemizirati delovnega mesta in naziva, ki ni naveden v zakonu, podzakonskem predpisu ali kolektivni pogodbi.

11. Akt o sistemizaciji tožene stranke z dne 28. 7. 2008 sistemizira delovno mesto policist vodja izmene , ki se lahko opravlja v treh nazivih: policist vodja izmene I (šifra delovnega mesta po ZSPJS C035006), višji policist vodja izmene II (šifra delovnega mesta po ZSPJS C036006) in v išji policist vodja izmene III (šifra delovnega mesta po ZSPJS C036006). Tožnik je bil razporejen na delovno mesto policist vodja izmene in uvrščen v naziv policist vodja izmene I .

12. V Prilogi I (Opisi tipičnih uradniških delovnih mest) Uredbe o notranji organizaciji (relevantna sprememba Uredbe velja od 2. 7. 2008) je določeno, da se delo na delovnem mestu policist

vodja izmene s šifro delovnega mesta C035006 (enaka šifra je navedena v spornem aktu o sistemizaciji) opravlja v treh nazivih, in sicer: policist vodja izmene I z izhodiščnim plačnim razredom 24, policist vodja izmene II z izhodiščnim plačnim razredom 23 in policist vodja izmene III z izhodiščnim plačnim razredom 22. Za to delovno mesto je predpisana srednja strokovna oziroma srednja splošna izobrazba. Naziva višji policist vodja izmene II in višji policist vodja izmene III sta predviden pri delovnem mestu višji policist vodja izmene s šifro delovnega mesta C036006, izhodiščna plačna razreda za ta naziva pa sta 27 oziroma 26. Za opravljanje dela na delovnem mestu višji policist vodja izmene je predpisana višja strokovna oziroma višješolska izobrazba. Tožnik je imel V. stopnjo izobrazbe, zato niti ni imel možnosti napredovati v ta naziv. Enake nazive za delovno mesto policist kot Uredba o notranji organizaciji določa tudi KPDU, ki se je začela uporabljati z dnem prvega obračuna plač na podlagi Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), t.j. meseca septembra 2008. Tožena stranka je torej v aktu o sistemizaciji delovnemu mestu policist dodala naziv, ki ga na tem delovnem mestu ni mogoče doseči in nazivov na posameznih delovnih mestih ni določila v skladu z Uredbo o notranji organizaciji in KPDU.

13. Tožena stranka se v odgovoru na revizijo neutemeljeno sklicuje na uporabo tretjega odstavka 55. člena Uredbe o notranji organizaciji, ki določa, da se naloge na uradniških delovnih mestih policistov, ki se opravljajo v nazivih desete do petnajste stopnje lahko opravljajo v dveh ali treh zaporednih nazivih, pri čemer so lahko za delovno mesto določeni tudi nazivi različnih kariernih razredov (četrtega in petega). Navedeno določbo je treba razlagati ob upoštevanju prvega odstavka 44. člena Uredbe o notranji organizaciji, ki določa, da je treba pri določanju sistemizacije upoštevati katalog tipičnih delovnih mest (ki je priloga te uredbe) in pogoje za ta delovna mesta ter nazive, v katerih se lahko opravljajo . Iz tega izhaja, da ni možno poljubno določati nazivov določenih delovnih mest. Tretji odstavek 46. člena Uredbe o notranji organizaciji pa določa, da, če gre za uradniško delovno mesto, se v sistemizaciji delovnih mest določi tudi nazive, v katerih se skladno s predpisi opravlja delo na delovnem mestu. Iz navedenega sledi, da le posebni predpisi (ne pa neposredno akt o sistemizaciji) pri posameznih delovnih mestih policistov lahko določijo nazive različnih kariernih razredov.

14. Ureditev v Aktu o sistemizaciji tožene stranke z dne 28. 7. 2008 je bila v neskladju s KPDU in Uredbo. Iz petega odstavka 14. člena KPDU, na podlagi katere se delovna mesta in nazivi policistov v skladu s 13. členom ZSPJS uvrščajo v plačne razrede in Priloge I Uredbe o notranji organizaciji namreč izhaja, da se delovno mesto policist vodja izmene s šifro C035006 lahko opravlja le v treh nazivih in sicer policist vodja izmene I ,

policist vodja izmene II in

policist vodja izmene III ne pa tudi v nazivih višji policist vodja izmene II oziroma višji policist vodja izmene III .

Policist vodja izmene I je tako najvišji naziv v okviru delovnega mesta policist vodja izmene .

15. KPDU določa za naziv policist vodja izmene I izhodiščni plačni razred 24, z napredovanji pa 32. S prevedbo je bil tožnik uvrščen v 29. plačni razred. Nižji sodišči sta ugotovili, da je tožnik že pred prevedbo dosegel najvišje možno število napredovanj po prejšnjih predpisih - napredoval je za 5 plačnih razredov oziroma dosegel plačni razred s količnikom 3,1. Zmotno sta presodili, da tožnik s 1. 10. 2008 ni izpolnjeval pogojev za napredovanje v višji razred, ker naj bi v uradniškem nazivu policist vodja izmene I dosegel že najvišje število napredovanj, pri tem pa naj ta naziv ne bi bil najvišji naziv njegovega delovnega mesta. Ker je bila ureditev v Aktu o sistemizaciji tožene stranke z dne 28. 7. 2008 neskladna z določbami KPDU in Uredbe o notranji organizaciji, bi sodišče moralo navedena predpisa uporabiti neposredno. Zmotno je stališče, da je treba Akt o sistemizaciji, ki ni skladen z Uredbo o notranji organizaciji in KPDU vseeno uporabiti, ker bi ga bilo mogoče izpodbiti le v kolektivnem delovnem sporu. Tožnikov dosežen naziv je bil, upoštevaje Uredbo o notranji organizaciji in KPDU najvišji naziv delovnega mesta policist

, zato je bilo možno njegovo napredovanje vse do 32. plačnega razreda. Uporabiti bi bilo treba določbe prvega in drugega odstavka 11. člena Uredbe, ki določajo, da se javnim uslužbencem, ki so imeli pravico do napredovanja po predpisih, ki so se uporabljali v obdobju pred začetkom izplačila plač po ZSPJS in pred začetkom uporabe te uredbe, in javnim uslužbencem, ki so že dosegli najvišje število napredovanj, ki jih je bilo možno doseči po teh predpisih, napredovalno obdobje z dnem začetka uporabe te uredbe ne prekine. Ti javni uslužbenci lahko napredujejo s 1. 10. 2008, če je preteklo najmanj tri leta od njihovega zadnjega napredovanja.

Za javne uslužbence, ki izpolnijo pogoje za napredovanje do 1. 9. 2008, se izpolnjevanje pogojev za napredovanje preverja po predpisih, ki so se uporabljali do izplačila plač po ZSPJS.

16. Ker je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ni ugotavljalo, ali je tožnik (ki je bil v resnici uvrščen v najvišji naziv na svojem delovnem mestu) izpolnjeval pogoje za napredovanje po zgoraj navedenih določbah.

17. Zato je sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP reviziji ugodilo, sodbi nižjih sodišč razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

18. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.