Jedro

Odklonitev sprejema pisanja in odklonitve podpisa vročilnice sta dve različni ravnanji naslovnika, za kateri zakon predpisuje različna postopanja vročevalca. Če naslovnik brez zakonitega razloga odkloni prevzem pisanja, postopa vročevalec po prvem odstavku 144. člena ZPP, če pa naslovnik odkloni podpis vročilnice, postopa vročevalec po tretjem odstavku 149. člena ZPP.

Dokazno breme, da je tožnik odklonil vročitve izredne odpovedi, je bilo glede na tretji odstavek 88. člena ZDR-1 na toženi stranki.

Tožena stranka ni dokazala, da je zakoniti zastopnik ravnal v skladu s tretjim odstavkom 149. člena ZPP. Tožnik namreč ni nasprotoval vročitvi izredne odpovedi (to odpoved je celo želel prevzeti, da bi jo pokazal svojemu pooblaščencu), odklonil je le podpis vročilnice. Zaradi odklonitve podpisa vročilnice pa zakoniti zastopnik tožene stranke tožniku izredne odpovedi spornega dne sploh ni izročil, saj je to izročitev pogojeval prav s podpisom vročilnice.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi z dnem 14. 10. 2017, sklenjene med tožnikom in toženo stranko za delovno mesto spremljevalec, nezakonito, da ta pogodba ni prenehala veljati in da še velja (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožnika pozvati nazaj na delo (III. točka izreka), ga za obdobje od 15. 10. 2017 do poziva na delo prijaviti v obvezna zavarovanja in mu za to obdobje obračunati in izplačati pripadajočo plačo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka) ter mu povrniti njegove pravdne stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka). S sklepom ni dovolilo spremembe tožbe, ki se je nanašala na tožbeni zahtevek, da je 10. 11. 2017 podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita (I. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo tožene stranke po opravljeni pritožbeni obravnavi izpodbijano sodbo s sklepom razveljavilo in tožbo tožnika zavrglo kot prepozno (I. točka izreka) ter odločilo, da stranki sami krijeta svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške (II. točka izreka).

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije. Vrhovno sodišče je predlogu ugodilo in s sklepom VIII DoR 138/2019 z dne 18. 6. 2019 revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je presoja sodišča druge stopnje, da je tožnik odklonil vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi, materialnopravno pravilna.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je vložil tožnik revizijo, v kateri navaja, da je sporno vprašanje, ali mu je tožena stranka dne 30. 11. 2017 vročila odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali že zgolj odklonitev podpisa vročitve pomeni odklonitev vročitve odpovedi. Tožnik je jasno izpovedal, kar sicer izhaja tudi iz obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje, da je želel, da vzame odpoved pogodbe, pa mu je direktor tožene stranke ni želel izročiti brez podpisa. Tožnik je izpovedal tudi, da je direktor 30. 11. 2017 držal papirje v roki, da mu jih ni izročil, da jih ni položil na mizo in da jih tako tožnik ni mogel niti vzeti niti prebrati. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka odpovedi tožniku ni vročila, sodišče druge stopnje pa je napačno in v nasprotju s sodno prakso (sklep VS RS VIII Ips 251/2008) štelo, da delavec odkloni prevzem odpovedi, če ne želi podpisati vročitve.

5. Tožena stranka je podala odgovor na revizijo, v katerem prereka revizijske navedbe tožnika in predlaga Vrhovnemu sodišču, da revizijo zavrne.

6. Revizija je utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena (četrti odstavek 384. člena Zakona o pravdnem postopku1 v zvezi s 371. členom ZPP).

8. Sporno vprašanje, ki je predmet te revizijske presoje in ki je odločilno za ugotovitev pravočasnosti tožbe tožnika je, ali je tožnik dne 30. 11. 2017 v prostorih tožene stranke odklonil vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi , ki mu jo je dne 10. 11. 2017 podala tožena stranka, ali pa je dne 30. 11. 2017 odklonil le podpis vročilnice.

9. Po tretjem odstavku 88. člena Zakona o delovnih razmerjih2 je dolžna pogodbena stranka, ki se ji odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča v prostorih delodajalca, prevzeti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Šteje se, da je bila vročitev opravljena, če pogodbena stranka odkloni vročitev odpovedi o zaposlitvi. Dokazno breme za vročitev oziroma odklonitev vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na pogodbeni stranki, ki odpoveduje pogodbo o zaposlitvi. Iz šestega odstavka 88. člena ZDR-1 izhaja, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom.

10. Pri odstavek 144. člena ZPP določa ravnanje vročevalca, kadar oseba, ki ji je pisanje namenjeno, tega pisanja brez zakonitega razloga noče sprejeti. V takšnem primeru pusti vročevalec pisanje v stanovanju ali prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici zapiše dan, uro in razlog odklonitve prevzema ter kraj, kjer je pustil pisanje; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

11. Dokaz o opravljeni vročitvi je vročilnica, ki jo opredeljuje 149. člen ZPP. Tretji odstavek 149. člena ZPP določa, da v primeru, če prejemnik noče podpisati vročilnice, zapiše vročevalec to na vročilnici in navede z besedami dan vročitve; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

12. Odklonitev sprejema pisanja in odklonitev podpisa vročilnice sta dve različni ravnanji naslovnika, za kateri zakon predpisuje različna postopanja vročevalca. Če naslovnik brez zakonitega razloga odkloni prevzem pisanja, postopa vročevalec po prvem odstavku 144. člena ZPP, če pa naslovnik odkloni podpis vročilnice, postopa vročevalec po tretjem odstavku 149. člena ZPP.

13. Odklonitev sprejema oziroma vročitve pisanja pomeni, da oseba, na katero je pisanje naslovljeno, tega pisanja noče sprejeti, kljub temu, da ji vročevalec to pisanje vroča na zakonsko določen način in brez dodatnih pogojev, npr. tako, da vročitev pisanja pogojuje s podpisom vročilnice. Če vročevalec dejansko izročitev pisanja naslovniku pogojuje s tem, da naslovniku izroči pisanje le pod pogojem, da ta podpiše vročilnico, pa naslovnik odkloni podpis te vročilnice, ta odklonitev podpisa vročilnice ne daje opore ugotovitvi, da je naslovnik odklonil tudi sprejem pisanja.

14. Iz dejanskih ugotovitev sodišča druge stopnje (v bistvenem enake so tudi ugotovitve sodišča prve stopnje) izhaja, da je zakoniti zastopnik tožene stranke dne 30. 11. 2017 v poslovnih prostorih tožene stranke hotel tožniku vročiti izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, s tem, da bi tožnik obenem podpisal prevzem oziroma vročitev te izredne odpovedi. Tožnik je ta podpis odklonil, ker je želel izredno odpoved najprej pokazati svojemu pooblaščencu (na kar bi jo po lastni izpovedbi vrnil podpisano, če bi bilo z njo „vse v redu“). Ker mu zakoniti zastopnik tožene stranke brez podpisa vročitve izredne odpovedi te odpovedi ni želel izročiti, je tožnik zapustil poslovne prostore tožene stranke.

15. Dokazno breme, da je tožnik odklonil vročitev izredne odpovedi, je bilo glede na tretji odstavek 88. člena ZDR-1 na toženi stranki. To pomeni, da bi morala tožena stranka dokazati, da je zakoniti zastopnik tožene stranke, ki je dne 30. 11. 2017 opravljal vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to odpoved vročal tožniku na zakonit način in da je tožnik prevzem te odpovedi brez zakonitega razloga odklonil. Vendar ni bilo tako. Zakoniti zastopnik tožene stranke bi moral tožniku izredno odpoved izročiti kljub temu, da je tožnik odklonil podpis vročilnice in ravnati po tretjem odstavku 149. člena ZPP. Če pa tožnik izredne odpovedi ne bi hotel sprejeti, bi jo moral zakoniti zastopnik pustiti v prostorih, kjer je tožnik delal, na vročilnici pa zapisati dan, uro in razlog odklonitve prevzema ter kraj, kjer je pustil pisanje. V takem primeru bi se na podlagi prvega odstavka 144. člena ZPP štelo, da je bila s s tem dnem vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku opravljena.

16. Tožena stranka ni dokazala, da je zakoniti zastopnik ravnal tako, kot je opisano v prejšnjem odstavku tega sklepa, zato ni pravilen zaključek drugostopenjskega sodišča, da je tožnik odklonil vročitev izredne odpovedi. Tožnik namreč ni nasprotoval vročitvi izredne odpovedi (to odpoved je celo želel prevzeti, da bi jo pokazal svojemu pooblaščencu), odklonil je le podpis vročilnice. Zaradi odklonitve podpisa vročilnice pa zakoniti zastopnik tožene stranke tožniku izredne odpovedi spornega dne sploh ni izročil, saj je to izročitev pogojeval prav s podpisom vročilnice.

17. Ob tem je treba dodati, da je sicer pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka tožniku ni vročila izredne odpovedi v skladu z zakonom niti tako, da je to izredno odpoved nabila na oglasno desko na svojem sedežu. Na podlagi petega odstavka 88. člena ZDR-1 se odpoved pogodbe o zaposlitvi v zaprti ovojnici nabije na oglasno mesto, ki je dostopno delavcu, na sedežu delodajalca, le v primeru, če delavec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma če delavec na naslovu iz pogodbe o zaposlitvi oziroma na naslovu, ki ga je pisno sporočil delodajalcu, ni znan. Po preteku osmih dni se šteje vročitev za opravljeno3. 18. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil toženi stranki znan naslov tožnikovega stalnega prebivališča (v Republiki Sloveniji) in da je tega tožnik tudi dejansko imel. Glede na to niso bili izpolnjeni pogoji za vročanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku z nabitjem na oglasno desko tožene stranke, ki jih določa peti odstavek 88. člena ZDR-1, kar pomeni, da tudi s pretekom osmih dni od nabitja te izredne odpovedi na oglasno desko ni mogel pričeti teči rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. 19. Ker je sodišče druge stopnje materialnopravno zmotno zaključilo, da je tožnik dne 30. 11. 2017 odklonil vročitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (to je tudi odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje), je zmotno štelo, da je s tem dnem začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je posledično nepravilno ugotovilo, da je bila tožba za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožnik vložil 22. 1. 2018, vložena prepozno in jo kot tako zavrglo.

20. Vrhovno sodišče je reviziji tožnika ugodilo, sklep sodišča druge stopnje o zavrženju tožbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (četrti odstavek 384. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 380. člena ZPP). V novem sojenju se bo moralo sodišče druge stopnje opredeliti še do preostalih pritožbenih navedb tožene stranke, ki so odločilnega pomena in nato ponovno odločiti o utemeljenosti njene pritožbe.

21. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

22. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, kot je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP. 2 Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.; ZDR-1. 3 Glej tudi Irena Bečan in drugi, Zakon o delovnih razmerjih s komentarjem; 2., posodobljena in dopolnjena izdaja, GV založba, Ljubljana 2019; komentar k 88. členu, str. 535.