Jedro

Zgolj besedilo tretjega odstavka 384. člena ZPP sicer omogoča jezikovno razlago, za kakršno se zavzema revident. To je, da je dovoljena revizija zoper sleherno zavrženje pritožbe na drugi stopnji sojenja. Vendar pa je treba po presoji Vrhovnega sodišča tretji odstavek 384. člena ZPP razlagati tudi s teleološko (namensko) razlago ter v povezavi s prvim odstavkom, ki določa, da stranke lahko vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil (glavni) postopek pravnomočno končan.

V obravnavanem postopku je pravica do pritožbe zagotovljena zoper odločbo glavni stvari, zato z izpodbijano odločitvijo višjega sodišča ni poseženo v pravico revidenta do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tožene stranke o nepristojnosti slovenskega sodišča. 2. Sodišče druge stopnje je po sodniku posamezniku pritožbo tožene stranke zavrglo. Odločilo je, da zoper sklepe procesnega vodstva ni posebne pritožbe.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri navaja, da je sodišče spregledalo, da gre za odločanje o ugovoru po 288. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pravila iz tega člena ravno tako veljajo tudi za predpostavko pristojnosti slovenskega sodišča v sporih z mednarodnim elementom in za ugovore glede tega. Iz komentarja ZPP k temu členu izhaja tudi, da sodišče lahko odloči o ugovoru s sklepom in ga zavrne, v tem primeru je pritožba dopustna, sodišče pa počaka z odločanjem do pravnomočnosti sklepa o ugovoru. Takšno je tudi stališče sodne prakse (VSC Cpg 23/2015, VSL I Cp 4545/2010). Prav tako je v zadevi dovoljena revizija, saj je zakonska razlaga tretjega odstavka 384. člena ZPP jasna, poleg tega pa je bil s sklepom sodišča druge stopnje pravnomočno zaključen postopek odločanja o pristojnosti, na katerega bo sodišče vezano. Glede na to, da je sodnik poročevalec navedbe v pritožbi označil kot „mlatenje prazne slame“ in „tepenje oslove sence“, tožena stranka nima zaupanja v nepristranskost odločanja sodnika in predlaga, da se zadeva vrne v odločanje drugemu sodniku oziroma senatu.

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Iz 384. člena ZPP med drugim izhaja, da stranke lahko vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek), da revizije zoper take sklepe ni v sporih, v katerih ne bi bila dovoljena revizija zoper pravnomočno sodbo (drugi odstavek) ter da je revizija vselej dovoljena zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo vloženo pritožbo oziroma s katerim je potrdilo sklep sodišča prve stopnje, da se revizija zavrže (tretji odstavek).

7. V obravnavani zadevi je bila vložena revizija zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je to zavrglo vloženo pritožbo. Zgolj besedilo tretjega odstavka 384. člena ZPP sicer omogoča jezikovno razlago, za kakršno se zavzema revident. To je, da je dovoljena revizija zoper sleherno zavrženje pritožbe na drugi stopnji sojenja. Vendar pa je treba po presoji Vrhovnega sodišča tretji odstavek 384. člena ZPP razlagati tudi s teleološko (namensko) razlago ter v povezavi s prvim odstavkom, ki določa, da stranke lahko vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil (glavni)(1) postopek pravnomočno končan.

8. Namen določbe tretjega odstavka 384. člena ZPP je jasen. Zavrženje pritožbe na drugi stopnji sojenja namreč lahko (če je zavrženje procesno napačno) posega v ustavno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave). Specialna določba tretjega odstavka 384. člena ZPP je torej namenjena varstvu pravice do pravnega sredstva. V pravico do pravnega sredstva pa ni poseženo vselej, ko sodišče pritožbo zavrže. Pogoj, da gre za poseg v to ustavno pravico, je, da je bila zavržena pritožba zoper odločbo, s katero je bilo odločeno o pritožnikovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih (25. člen Ustave). V obravnavani zadevi tak položaj ni podan. V obravnavanem postopku je pravica do pritožbe zagotovljena zoper odločbo o glavni stvari, zato z izpodbijano odločitvijo višjega sodišča ni poseženo v pravico revidenta do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.

9. Ker sklep sodišča, s katerim je to zavrnilo ugovor tožene stranke o nepristojnosti sodišča v Republiki Sloveniji ni sklep, s katerim bi se postopek končal, je bilo treba revizijo kot nedovoljeno zavreči (377. člen ZPP).

(1) S sklepom sodišča druge stopnje je v smislu določbe prvega odstavka 384. člena ZPP postopek pravnomočno končan, če ima ta odločitev za posledico pravnomočno končanje postopka o samem predmetu spora, torej o tožbenem zahtevku, ne pa končanje postopka o drugih vzporednih vprašanjih med postopkom ali po končanem postopku o tožbenem zahtevku (prim. sklep VS RS II Ips 34/2003 z dne 13. 3. 2003).