Jedro

V postopku po uradni dolžnosti sodišče ne odloča o utemeljenosti predloga, marveč le presoja okoliščine, s katerimi je bilo seznanjeno. Če iz njih verjetno izhaja utemeljen razlog za postavitev osebe pod skrbništvo, po uradni dolžnosti uvede postopek, v katerem se bodo ugotavljale okoliščine iz prvega odstavka 262. člena DZ. Pri presoji verjetnosti utemeljenega razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo sodišče ne izhaja le iz vsebine pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije in dokazno gradivo, ki ga ima na voljo. Na podlagi informacij, ki jih pridobi, ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Grosupljem (v nadaljevanju: sodišče) je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti uvedlo postopek za postavitev A. A. pod skrbništvo.

2. A. A. (v nadaljevanju: pritožnica) odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga laično pritožbo. V zgoščeni in mestoma nerazumljivi pritožbi izraža svoje nestrinjanje z uvedbo postopka postavitve pod skrbništvo. V bistvenem izpostavlja, da je sodnik iz Kočevja zlorabil uradni položaj, pooblaščenec pa njeno zaupanje. Predmetni postopek predstavlja konstrukt, ker bi ji radi vse pokradli.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 57. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1) začne postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo.

5. V postopku po uradni dolžnosti sodišče ne odloča o utemeljenosti predloga, marveč le presoja okoliščine, s katerimi je bilo seznanjeno. Če iz njih verjetno izhaja utemeljen razlog za postavitev osebe pod skrbništvo, po uradni dolžnosti uvede postopek, v katerem se bodo ugotavljale okoliščine iz prvega odstavka 262. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ). Pri presoji verjetnosti utemeljenega razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo sodišče ne izhaja le iz vsebine pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije in dokazno gradivo, ki ga ima na voljo. Na podlagi informacij, ki jih pridobi, ugotavlja obstoj razlogov za uvedbo postopka postavitve osebe pod skrbništvo.

6. Sodišče je v (sicer) skopi obrazložitvi zaključilo, da so podani razlogi, zaradi katerih je treba pričeti s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti. Vendar pa tudi pritožničine vloge in zaznave drugih organov1 nakazujejo, da je potrebna celovita in konkretna presoja pritožničinega stanja. Na njeni podlagi bo šele mogoče ugotoviti, ali je treba pritožnico postaviti pod skrbništvo. Sodišče bo v nadaljevanju postopka ugotavljalo, ali je pritožnica zaradi težav v duševnem zdravju oziroma drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ). Z izpodbijanim sklepom se je postopek ugotavljanja teh okoliščin šele uvedel. Njene pritožbene navedbe se bodo presojale v nadaljnjem postopku, sodišče pa se bo do njih vsebinsko opredelilo v končnem sklepu2. 7. Pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere - skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Glej dopis Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 15. 5. 2024 (list. št. 14). 2 Primerjaj VSL sklep II Cp 1498/2020.