Jedro

Ker v obravnavanem primeru vsebine splošnih in posebnih pogojev pravdni stranki nista zatrjevali, se sodišče na njih ne sme sklicevati. Vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni strani določili s sklenitvijo (zavarovalne) pogodbe (kot avtonomnega materialnega prava, ki izraža voljo pogodbenih strank), sodišče namreč ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z vmesno sodbo razsodilo, da je toženka v celoti odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel v škodnem dogodku 27. 7. 2011, in je zato zahtevek po pogodbeni podlagi utemeljen.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi toženke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče (delno) ugodilo in revizijo s sklepom II DoR 453/2014 dopustilo glede vprašanj, ali lahko sodišče pri odločitvi uporabi določila splošnih pogojev, ki se sicer nahajajo med dokaznimi listinami, vendar pravdna stranka ni postavila dejanskih trditev, na katere bi se lahko vezale pravne posledice, ki izhajajo iz teh določil; ter ali mora biti za izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca podan namen izogniti se preizkusu alkoholiziranosti ali zadostuje zgolj, da zavarovanec o škodnem dogodku ne obvesti policije. Na podlagi omenjenega sklepa (dopuščena revizija; tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) je tožnik zoper drugostopenjsko sodbo vložil pravočasno revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V zvezi s prvim dopuščenim vprašanjem navaja, da se je toženka ves čas sklicevala le na četrti odstavek 6. člena splošnih (pravilno posebnih) pogojev AO-plus-2/11, ki je v svojem bistvu nepopolna norma, saj za kršitev zavarovančeve obveznosti, da v primeru telesne poškodbe kliče policijo, ne predpisuje nobene sankcije. Sodišče druge stopnje pa je odločilo, da tožnik ni izpolnil (oziroma izkazal) zahtev v skladu s tretjim odstavkom 6. člena posebnih pogojev AO-plus-2/11, ki se nanašajo še na splošne pogoje AO-3/11. Vendar toženka glede slednjih določil splošnih pogojev ni postavila nobenih trditev oziroma ugovorov. Zato tudi tožnik ni imel obveznosti, da bi te nepostavljene ugovore izpodbijal. Ob tem se sklicuje na stališče, zavzeto v zadevah VS RS III Ips 159/2009 in II Ips 116/2004. Glede drugega dopuščenega vprašanja pa navaja, da določbe, ki jih je uporabilo sodišče druge stopnje, določajo, da se mora zavarovanec izmakniti preizkusu alkoholiziranosti. Meni, da je sodišče druge stopnje ravnalo v nasprotju s sodno prakso, ki za vzpostavitev sankcije poleg opustitve klicanja policije zahteva tudi ugotovitev namena izmakniti se preizkusu alkoholiziranosti (ob tem se sklicuje na zadevo VSK Cp 801/96). Toženka je trdila le, da tožnik ni klical policije, ne pa tudi, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Da opustitve klicanja policije ni mogoče enačiti z izmikanjem ali odklonitvijo preizkusa alkoholiziranosti pa izhaja tudi iz zadeve VS RS II Ips 344/2006. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da vzpostavi prvostopenjsko vmesno sodbo.

4. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. ZPP temelji na razpravnem načelu (prvi odstavek 7. člena). To načelo pomeni, da so za zbiranje procesnega gradiva zadolžene stranke, ter da sodišče ni upravičeno upoštevati ničesar, česar vsaj ena od strank ni zatrjevala (razen če gre za sum razpolaganja v nasprotju s kogentnimi predpisi ali moralo - drugi odstavek 7. člena ZPP). V skladu s tem načelom je torej sodišče vezano na zatrjevano dejansko podlago tako v pozitivnem kot v negativnem pogledu. Ker so splošni in posebni pogoji zavarovalne pogodbe del pogodbenega prava in zato dejstva, za njih ne velja pravilo iura novit curia. Del procesnega gradiva postanejo le, če jih tja (s pravočasnimi navedbami) uvedejo stranke.

7. Iz sodnega spisa izhaja, da je toženka (do konca prvega naroka) trdila, da gre v obravnavanem primeru (tudi) za izgubo zavarovalnih pravic v smislu določb ZPrCp in določbe četrtega odstavka 6. člena AO-plus-2/11, kjer je izrecno določeno, da je v primeru, ko je v prometni nesreči nastala telesna poškodba, voznik dolžan na kraj dogodka poklicati policijo, sicer izgubi zavarovalne pravice. Zavarovančeva dolžnost, da o prometni nesreči obvesti policijo, je v neposredni povezavi z dokaznim rizikom, da omogoči preiskavo za ugotavljanje alkoholiziranosti, sicer se po zavarovalnih pogojih(1) šteje, da je izgubil zavarovalne pravice (glej list št. 14 sodnega spisa).

8. 6. člen Posebnih pogojev za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (v nadaljevanju posebni pogoji AO-plus-2/11) je naslovljen Izguba zavarovalnih pravic in v četrtem odstavku tega člena je določeno (samo), da je voznik dolžan na kraj dogodka poklicati policijo, če je v prometni nesreči nastala telesna poškodba. Pritožbeno sodišče pa svojo odločitev o zavrnitvi tožnikovega tožbenega zahtevka utemeljuje na tretjem odstavku 6. člena posebnih pogojev AO-plus-2/11, ki se sklicuje na Splošne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (v nadaljevanju splošni pogoji AO-3/11). Vendar revizijsko sodišče pritrjuje revidentu, da ne toženka ne tožnik (do zaključka prvega naroka) nista zatrjevala ne vsebine tretjega odstavka 6. člena posebnih pogojev AO-plus-2/11 ne vsebine 5. točke prvega odstavka in 1. točke drugega odstavka 3. člena splošnih pogojev AO-3/11 (na katere se v svoji obrazložitvi sklicuje pritožbeno sodišče).

9. Ker torej v tu obravnavanem primeru vsebine (prej navedenih določb) splošnih in posebnih pogojev pravdni stranki nista zatrjevali, se sodišče na njih ne sme sklicevati. Vsebino konkretnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo (zavarovalne) pogodbe (kot avtonomnega materialnega prava, ki izraža voljo pogodbenih strank), sodišče namreč ugotavlja po pravilih, po katerih ugotavlja (pravno pomembna) sporna dejstva. To pa pomeni, da se, upoštevajoč pomanjkljivo trditveno podlago strank glede vsebine splošnih in posebnih pogojev, izkaže, da na drugo dopuščeno vprašanje sploh ni treba odgovoriti (v trditvah strank namreč ni pogodbenih določil v zvezi z ugotavljanjem alkoholiziranosti).

10. Sodišče druge stopnje je torej storilo kršitve 7., 180. in 212. člena ZPP, ki so vplivale na pravilnost in zakonitost drugostopenjske sodbe. Zato je revizijsko sodišče sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP). To bo moralo vsebinsko odločiti o toženkini pritožbi, upoštevajoč (samo) zatrjevano dejansko podlago. Edini način, da dejstva najdejo pot v dejansko podlago sodbe, je namreč preko navedb strank v skladu z 7., 180. in 212. členom ZPP.

11. Odločitev o priglašenih revizijskih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Vsebine določb zavarovalnih pogojev ne navede.