Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbene zahtevke: 1) za ugotovitev, da je pogodba o oddaji stavbnega zemljišča z dne 15. 4. 1981, sklenjena med občino in prednikom prve in druge toženke, nična, kolikor se nanaša na oddajo zemljišča v uporabo okoli stavbišča parc. št. 322, k. o. ..., v deležu več kot ½; 2) za ugotovitev ničnosti 6. točke sodne poravnave Okrajnega sodišča v Škofji Loki P 66/2010 z dne 14. 9. 2010; 3) za ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe o prenosu lastninske pravice glede parcel 974/17 in 974/18, obe k. o. ..., sklenjene med prednikom prve in druge toženke in četrtim tožencem, v solastninskem deležu večjem od ½; 4) za izbris vknjižbe lastninske pravice glede ½ solastninskega deleža prednika prve in druge toženke na parcelah 974/17 in 974/18 in vknjižbo solastninske pravice v korist tožnice; 5) za ugotovitev ničnosti pogodbe o priznanju lastninske pravice z dne 17. 2. 2010, sklenjene med občino in prednikom prve in druge toženke, v deležu višjem od ½; 6) za izbris vknjižbe v korist prednika prve in druge toženke in ponovno vknjižbo v korist občine v deležu do ½; in 7) za ugotovitev, da je tožnica lastnica parcel 974/17 in 974/18, obe k. o. ..., do ½.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije trdi, da se funkcionalno zemljišče lahko prenaša le skupaj s stavbo in da ni v samostojnem pravnem prometu (ob tem se sklicuje na zadevo VSRS II Ips 364/2009 ter zadevi VSL I Cp 3249/2014 in I Cp 92/2010). Nadalje meni, da bi morala občina (tretja toženka) ob sklepanju pogodbe v letu 2010 ugotavljati, kdo je sporno zemljišče ob uveljavitvi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) dejansko imel v oblasti (ne pa upoštevati listin izpred 30 let).1 Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je tožnica kot solastnica v deležu do ½ stanovanjske stavbe smela s svojimi stvarnopravnimi upravičenji na funkcionalnem zemljišču, ki k tej stavbi pripada, razpolagati na ta način, da je pravico uporabe na celotnem funkcionalnem zemljišču prepustila drugemu solastniku, sama pa si je izgovorila le dostop do svojega dela stavbe oziroma ali je dopusten dogovor, da solastnika vsak v deležu ½ stanovanjske stavbe funkcionalno zemljišče, ki k tej stavbi pripada, razdelita tako, da to dejansko in lastniško pripada enemu solastniku, medtem ko ima drugi solastnik le zgrajen dostop do svojega dela nepremičnine; (2) ali je pravilna odločitev sodišča, da je tretja toženka ob sklepanju Pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo s pravnim prednikom prve in druge toženke leta 1981 pri odločanju o dodelitvi pravice uporabe na vtoževanih zemljiščih smela upoštevati dogovor iz darilne pogodbe iz leta 1977, kot je opisan pod prvim pravnim vprašanjem; ali je tretja toženka ob sklepanju Pogodbe o priznanju lastninske pravice z vknjižbeno izjavo leta 2010, sklenjene na podlagi ZLNDL, smela upoštevati dogovor iz darilne pogodbe iz leta 1977, kot je opisan pod prvim pravnim vprašanjem in prej navedeno Pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča v uporabo iz leta 1981, ter ju upoštevati kot ključna kriterija pri ugotavljanju imetnika pravice uporabe in posledično priznanju lastninske pravice na vtoževanih zemljiščih, ne glede na to, da je vtoževani nepremičnini v času uveljavitve ZLNDL dejansko uporabljala in ju imela v oblasti tudi tožnica; in (3) ali določilo sodne poravnave, sklenjene v posestnem sporu, v katerem sta pravdni stranki sporazumno ugotovili, da sta s sklenitvijo sodne poravnave medsebojno uredili vsa sporna razmerja v zvezi z uporabo in lastništvom nepremičnine, glede katere je tekel spor, tako da sta se druga do druge v bodoče odpovedali uveljavljanju kakršnihkoli zahtevkov iz naslova varstva lastninske pravice in ugotavljanja obstoja lastninske pravice na takem zemljišču, predstavlja samostojno podlago za zavrnitev tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na ugotavljanje lastninske pravice na tistem istem zemljišču, ker ima to status funkcionalnega zemljišča; ali se pravilo „prepoved ponovnega sojenja o isti stvari“ nanaša tudi na določilo v sklenjeni sodni poravnavi, s katerim se stranki zgolj odpovedujeta uveljavljanju kakršnihkoli zahtevkov iz naslova varstva ali ugotavljanja lastninske pravice brez konkretnih navedb sporov, ki bi iz njih lahko nastali.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Ob tem se sklicuje na več odločb USRS, VSRS in višjih sodišč.