Jedro

Po določilu drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP lahko stranka umakne že vloženo revizijo, dokler Vrhovno sodišče ne izda odločbe. Ker Vrhovno sodišče o vloženi reviziji toženca v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik revizije dopusten in upošteven.

Izrek

I. Ugotovi se, da je toženec umaknil revizijo.

II. Tožnica sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Tožnica je od toženca, bivšega zakonca, zahtevala plačilo uporabnine za čas od septembra 2010 do decembra 2017, ker je slednji, potem ko sta se razšla, uporabljal njuno nadstandardno stanovanje v .... Zahtevala je plačilo uporabnine v višini 500,00 EUR mesečno oziroma skupaj 43.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženec se je zahtevku med drugim upiral z ugovorom, da polovico nepremičnine uporablja skupni sin pravdnih strank.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in tožencu naložilo, da mora tožnici plačati uporabnino za obdobje od januarja 2011 do decembra 2017 v skupni višini 26.506,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka), višji tožbeni zahtevek (za znesek 16.493,88 EUR in pripadajoče zakonske zamudne obresti) pa je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da mora tožnica tožencu povrniti 611,44 EUR pravdnih stroškov (III. točka izreka).

3. Pritožbeno sodišče je pritožbo toženca zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (I. točka izreka). Odločilo je še, da toženec sam krije svoje pritožbene stroške, tožnici pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 559,98 EUR (II. točka izreka).

4. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sklepom II DoR 310/2020 z dne 16. 9. 2020 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je konkludentno dejanje, i. e. izselitev solastnika (tožnice) iz nepremičnine, ob hkratnem (tihem) soglasju, da mladoletni sin solastnikov (pravdnih strank) ostane v nepremičnini, mogoče šteti kot soglasje za bivanje in uporabo nepremičnine oziroma prenos pravice do uporabe solastnika (tožnice) na tretjo osebo; ter v kolikor da, ali je solastnik (tožnica) v tem primeru upravičen(a) od drugega solastnika (toženca) zahtevati plačilo uporabnine.

5. Zoper sodbo pritožbenega sodišča je nato toženec pravočasno vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagal, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sodbi spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne; podredno je predlagal razveljavitev sodb in vrnitev zadeve sodišču druge ali prve stopnje v novo sojenje.

6. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila in predlagala, naj jo Vrhovno sodišče zavrne.

7. Toženec je nato v vlogi sporočil, da revizijo umika, saj sta s tožnico naknadno sklenila „Sporazum o delitvi skupnega premoženja in izvensodno poravnavo“, s katerim se je zavezal predmetno revizijo umakniti.

8. Po določilu drugega odstavka 334. člena v zvezi s 383. členom ZPP lahko stranka umakne že vloženo revizijo, dokler Vrhovno sodišče ne izda odločbe. Ker Vrhovno sodišče o vloženi reviziji toženca v času do njenega umika še ni izdalo odločbe, je umik revizije dopusten in upošteven. Vrhovno sodišče zato o reviziji ni odločalo, temveč le ugotavlja, da je revizija umaknjena.

9. S tem ko je toženec umaknil revizijo, je umaknil tudi zahtevo po povrnitvi stroškov revizijskega postopka. Vrhovno sodišče glede na vsebino odgovora na revizijo ocenjuje, da ti stroški niso bili potrebni. Bistvo odgovora na revizijo namreč je, da tožnica v njem pritrjuje presoji nižjih sodišč in pojasnjuje, da revident nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Stroški te vloge po presoji Vrhovnega sodišča za pravdo niso bili potrebni. Vrhovno sodišče je zato odločilo, da tožnica sama krije stroške odgovora na revizijo.

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu obrazložitve. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).