Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

S pavšalnimi navedbami o posledicah na njegovo duševno in fizično zdravje, ki naj bi ga imelo izvajanje gostinske dejavnosti, dovoljeno na podlagi odločbe, katere ničnost zahteva, po presoji Vrhovnega sodišča, upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revident hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Piran št. 321-1/2013-15 z dne 30. 6. 2014, s katero je bil zavrnjen revidentov predlog, da se za nično izreče odločba tega prvostopenjskega organa, št. 321-78/2006-6 z dne 8. 6. 2006, ki je bila izdana družbi A., d. o. o., Ljubljana, za opravljanje gostinske dejavnosti na naslovu B.. Prvostopenjski upravni organ je predlog za izrek ničnosti odločbe zavrnil, ker je menil, da iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi bila odločba izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska, ali drugega nedovoljenega dejanja v smislu uveljavljanega ničnostnega razloga iz 5. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tožena stranka je z odločbo, št. 321-2/2014-4 z dne 11. 9. 2014, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo zavrnila kot neutemeljeno ter hkrati preverila tudi, da ni izpolnjen kakšen drug ničnostni razlog iz 279. člena ZUP.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

6. Revident zatrjuje, da ima odločitev zanj zelo hude posledice, ki se odražajo na njegovem duševnem zdravju, saj je izpostavljen nedovoljenemu hrupu, ki nastaja zaradi opravljanja gostinske dejavnosti. Gre za hud poseg v njegove osebnostne pravice z nastajanjem nepopravljivih posledic na duševnem in posledično fizičnem stanju revidenta.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revident ni obrazložil, še manj pa izkazal, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev - zavrnitev predloga za izrek ničnosti odločbe za opravljanje gostinske dejavnosti. S pavšalnimi navedbami o posledicah na njegovo duševno in fizično zdravje, ki naj bi ga imelo izvajanjem gostinske dejavnosti, dovoljeno na podlagi odločbe, katere ničnost zahteva, namreč po presoji Vrhovnega sodišča, upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revident hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 8. Glede na navedeno uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

9. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).