Jedro

Revizija, ki jo vloži stranka z interesom zoper pravnomočno sodbo, s katero je bila odpravljena odločba tožene stranke ter zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek, ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Stranka z interesom sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi Slovenske odškodninske družbe, d. d. (v nadaljevanju SOD) in odpravilo 1., 2. in 3. točko izreka dopolnilne odločbe Upravne enote Lendava) z dne 5. 10. 2010, ter zadevo v tem obsegu vrnilo toženi stranki v nov postopek. Z navedeno dopolnilno odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se delna odločba istega organa z dne 19. 10. 2009, izdana v zadevi denacionalizacije premoženja (stanovanjske stavbe) A. A., dopolni tako, da je upravičenec upravičen do doplačila odškodnine do polne vrednosti nepremičnin ob podržavljenju, in sicer za vrnjeno ½ (eno polovico) na tam navedenih nepremičninah, v znesku 97.522,22 DEM oziroma 49.862,32 EUR (1. točka izreka dopolnilne odločbe), da je zavezanka SOD dolžna skrbniku za poseben primer izročiti obveznice v navedeni višini (2. točka izreka dopolnilne odločbe) in da se za skrbnika za poseben primer postavi B.B. (3. točka izreka dopolnilne odločbe). Tožena stranka je z odločbo z dne 4. 5. 2011 zavrnila pritožbo tožeče stranke.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da iz zahteve za denacionalizacijo, vložene v roku iz prvega odstavka 64. člena ZDen, posameznih navedb v zahtevi in celotne vsebine izhaja, da v njej ni zahtevana vrnitev premoženja v obsegu, ki je bilo do ½ last A.A. še pred smrtjo brata C. C. Ker je bilo glede tega dejansko stanje v denacionalizacijskem postopku ugotovljeno zmotno in je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, je odpravilo odločbo tožene stranke in zadevo v smislu tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Navaja še, da bo moral organ v ponovnem postopku reševanja zadeve ponovno odločiti in pri tem upoštevati stališče sodišča prve stopnje, da je vlagatelj v pravočasni zahtevi zahteval le polovico premoženja C.C., ki je prešla na D.D in A.A., ki sta v tem obsegu denacionalizacijska upravičenca.

3. Zoper navedeno sodbo je stranka z interesom B.B. (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. V reviziji med drugim navaja, da je njen pravni interes za vložitev revizije izkazan, ker tožena stranka glede na stališče sodišča prve stopnje o tem, da zahteva za denacionalizacijo obravnavane polovice premoženja, ki je bila že prej last A.A., ni bila vložena, ne bo imela več o čem odločati. Revident zato ne bo imel možnosti vlagati pravna sredstva, niti ne bo imel dostopa do sodišča v upravnem sporu. Priglaša stroške revizijskega postopka.

4. Revizija ni dovoljena.

K I. točki izreka:

5. Revizija je po določbi prvega odstavka 83. člena ZUS-1 izredno pravno sredstvo zoper sodbo, izdano na prvi stopnji. Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezane enotne uporabe zakonov. Uresničevanje navedenega namena je smotrno, ko je postopek odločanja o upravni zadevi zaključen oziroma v celoti končan. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je končno in zadnje izredno pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.

6. V obravnavani zadevi je s prvostopenjsko sodbo odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt ter zadeva vrnjena pristojnemu upravnemu organu v ponoven postopek. To pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe tožene stranke, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti ali pravni koristi revidenta ni dokončno odločeno. Zaradi pravnih učinkov, določenih z zakonom (tretji in četrti odstavek 64. člena ZUS-1), bo moral upravni organ izdati nov upravni akt v 30-tih dneh od dneva, ko je prejel sodbo.

7. Sodba, s katero sodišče prve stopnje ugodi tožbi, odpravi izpodbijani upravni akt ter zadevo vrne v ponovno odločanje, ni odločitev, s katero bi bil postopek odločanja o upravni zadevi končan, saj z njo ni odločeno o pravici niti pravnem interesu posameznika oziroma organizacije. Takšna sodba se tudi ne izvršuje v smislu določb 102. člena ZUS-1. 8. Zato v obravnavani zadevi, ko je bilo z izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ugodeno tožbi, odpravljena odločitev tožene stranke in je ta postala kot državni organ zavezanec za izvršitev pravnomočne sodbe po določbi četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, se je zaradi učinkov odprave v upravnem postopku zadeva vrnila v stanje pred izdajo odločitve, kar pomeni, da tudi v upravnem postopku še ni dokončno odločeno, revizija ni dovoljena. Takšno stališče je ustaljeno v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. zadeve X Ips 1390/2005, X Ips 820/2007, X Ips 679/2008, X Ips 495/2010).

9. Nedovoljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Ker revident z revizijo ni uspel, na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.