Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sklep II DoR 64/2018

ECLI:SI:VSRS:2018:II.DOR.64.2018 Civilni oddelek

predlog za dopustitev revizije opredelitev bistvene kršitve določb pravdnega postopka nepopolna vloga zavrženje predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče
26. april 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za vračilo denarnih sredstev za financiranje opreme stanovanja, hiše in popravila zob, ki jih je tožnik naklonil toženki v pričakovanju trajnejše zveze oziroma skupnega življenja. Ugotovilo je, da med strankama ni obstajala izvenzakonska skupnost, ki bi ob razpadu utemeljevala vrnitev daril po 84. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Prekinitev zveze ne nasprotuje morali, zato v konkretnem primeru ni utemeljen preklic darila v smislu 540. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Sodišče prve stopnje je zato izhajalo iz 190. člena OZ. Menilo je, da je pravna podlaga v konkretnem primeru odpadla, ker se tožnikovo pričakovanje o skupnem življenju ni uresničilo. Vendar tožnik ni navedel trditev o drugih predpostavkah za uspešno uveljavljanje kondikcijskega zahtevka. Izročitve denarja za nakup stvari ali celo neposrednega plačila stvari ni mogoče šteti za darilo v denarju.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo glede zavrnitve plačila zneska 29.081,09 EUR. Potrdilo pa je odločitev o zavrnitvi preostalega dela tožbenega zahtevka (28.910,17 EUR). Utemeljilo je, da tožnik ni zatrjeval, da bi ta denarna sredstva dejansko izročil toženki, saj so nekateri zneski predstavljali stroške posojila in že plačane obroke kredita. Drugi zneski pa so predstavljali plačilo predračuna in računa za stvari (računalnik, stanovanjska oprema), kar pomeni, da ji je podaril stvari in ne denarja. Zato bi moral primarno zahtevati vrnitev stvari.

3. Zoper zavrnilni del drugostopne sodbe vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali je sodišče pravilno ravnalo, ko je kršilo načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave), ker je zaključilo, da tožnik toženki ni podaril denarja, temveč stvari oziroma je plačal storitve. Meni, da je jasno, da ni podaril pohištva in opreme, temveč je vzel kredit, ki ga je toženka porabila za svoje potrebe. V odločbi po njegovem ni razlogov o pravno odločilnih dejstvih, kot na primer o tem, kaj je bil predmet darilne pogodbe.

4. Predlog ni popoln.

5. Predlog za dopustitev revizije je posebna vrsta sodnega predlagalnega akta, ki zaradi svoje narave (to pa je zagotovitev enotne sodne prakse oziroma razvoj prava prek sodne prakse) od strank zahteva pravno skrbno in natančno ter konkretno utemeljitev. Osrednji del predloga za dopustitev revizije je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje (četrti odstavek 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). V tem delu so zakonske zahteve do strank celo bistveno strožje kot v primeru revizije same. Če predlagatelj tej zahtevi ne zadosti, sodišče predloga vsebinsko ne presoja, marveč ga v skladu s šestim odstavkom 367.b člena ZPP zavrže. Dolžnost natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje (ali bolje: pravni problem) ne pomeni nujno, da mora predlog vsebovati le eno vprašalno poved oziroma biti v obliki vprašalne povedi. Vprašanje je lahko navedeno tudi drugače, vendar pa mora biti jasno in jedrnato izkristalizirano.

6. Osnovna teza tožnikovega predloga je, da mu je sodišče druge stopnje kršilo ustavno načelo enakosti (14. člen Ustave). Ta teza je sicer oblikovana kot vprašanje. Vendar tožnik ne pojasni, katere konkretne kršitve postopka je sodišče druge stopnje zagrešilo in katera (napačna) merila dokazne ocene je uporabilo, da je prišlo do kršitve ustavnih pravic. Tožnikov predlog zato ne izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP, da je treba zatrjevane kršitve postopka opisati natančno in konkretno.

7. Ker tožnik ni ravnal po četrtem odstavku 367.b člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog zavrglo na podlagi pooblastila iz šestega odstavka istega člena.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia