Jedro

V postopku odmere dohodnine, kjer se v osnovo všteva dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, ni mogoče uporabiti določbe 13. člena ZDoh.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12. 11. 2003, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana z dne 19. 12. 2002, s katero mu je bila odmerjena dohodnina za leto 2001. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke in pojasnjuje, da se v osnovo za dohodnino med drugim všteva dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po Zakonu o dohodnini – ZDoh (Ur. l. RS, št. 71/93, 2/94, 7/95 in 44/96). ZDoh smiselno ne dopušča obravnavanja dobička kot prejemka iz več let, saj mora davčni organ v osnovo za dohodnino všteti le višino dobička, ugotovljenega z odločbo o odmeri davka iz dejavnosti. Dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, se ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki. Tako dobička, doseženega z opravljanjem dejavnosti, v postopku odmere dohodnine ni mogoče uveljavljati kot dohodke za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto oziroma kot dohodke, ki izvirajo iz več let, ker to v določbi drugega in tretjega odstavka 13. člena ZDoh ni predvideno.

3. Tožnik je vložil revizijo (prej pritožbo) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se izpodbijana sodba spremeni in razveljavita odločbi DURS-a ter zadeva vrne prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovno odločanje. Navaja, da določilo 13. člena ZDoh izrecno predpisuje, da se dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto, in dohodki, ki izvirajo iz preteklih let, vštejejo v celoti v osnovo dohodnine leta, v katerem jih je zavezanec prejel, in se obdavčijo po povprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov. Ker noben predpis ne določa, da lahko zavezanec v postopku odmere prihodkov iz dejavnosti uveljavlja prihodke po posameznih letih in s tem povprečno davčno stopnjo, je šele v postopku odmere dohodnine dovoljeno znižanje davčnega bremena na podlagi ugotovljenih povprečnih davčnih stopenj za prihodke, ki so rezultat večletnega dela. Zato je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da v obravnavani zadevi ni mogoča uporaba 13. člena ZDoh.

4. Tožena stranka odgovora na revizijo (prej pritožbo) ni vložila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu uvedel tudi revizijo. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče odloča o pravnih sredstvih, po določbah ZUS-1. Na podlagi drugega odstavka 107. člena ZUS-1 se do 1. 1. 2007 vložene pritožbe, če ne izpolnjujejo pogojev za pritožbo po tej določbi, štejejo za revizije. Ker obravnavana pritožba, ki je bila vložena pred uveljavitvijo ZUS-1, ne izpolnjuje pogojev po drugem odstavku 107. člena ZUS-1, se obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija. Sodba sodišča prve stopnje je v skladu z določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1 postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). ZUS-1 v 85. členu določa, da se revizija lahko vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je potekala sodna presoja te revizije.

8. V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali se v postopku odmere dohodnine, kjer se v davčno osnovo všteje dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznavajo po ZDoh, lahko uporabi določilo 13. člena ZDoh, na podlagi katerega se dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto, in dohodki, ki izvirajo iz preteklih let ali jih je zavezanec prejel za več let vnaprej, vštejejo v celoti v osnovo za dohodnino leta, v katerem jih je zavezanec prejel, in obdavčijo po poprečni stopnji dohodnine enoletnih prejemkov.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v postopku odmere dohodnine, kjer se v osnovo všteva dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, ni mogoče uporabiti določbe 13. člena ZDoh. Na podlagi tretje alineje 2. člena ZDoh je vir dohodnine med drugim dohodek iz dejavnosti. Na podlagi pete alineje 6. člena ZDoh se v osnovo za dohodnino všteje dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po ZDoh. Po presoji Vrhovnega sodišča določba 13. člena ZDoh ne predstavlja olajšave, na podlagi katere se osnova za dohodnino zmanjša, pač pa določa, kdaj se dohodki za dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto in dohodki, ki izvirajo iz preteklih let ali jih je zavezanec prejel za več let vnaprej, vštevajo v osnovo za dohodnino (v letu, ko jih je zavezanec prejel) in posledično določa tudi stopnjo dohodnine za ta primer. Ker pa se v osnovo za dohodnino v obravnavanem primeru na podlagi določbe pete alineje 6. člena ZDoh všteva dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek od dejavnosti, uporaba 13. člena ZDoh ni mogoča. Davčna osnova za davek iz dejavnosti je namreč dobiček, ki se na podlagi 41. člena ZDoh ugotovi tako, da se od prihodkov, ustvarjenih v koledarskem letu, odštejejo odhodki, torej se pri tem ne ugotavljajo posebej dohodki iz dela, ki jih je zavezanec ustvarjal dalj kot eno leto oziroma dohodki, ki izvirajo iz preteklih let ali jih je zavezanec prejel za več let vnaprej, temveč se ugotavlja le dobiček, ki pa je kot tak sestavni del osnove za dohodnino.

10. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo neutemeljeno revizijo na podlagi 92. člena ZUS-1. 11. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).