Jedro

Kljub temu, da je bil tožnik po črki zakona pravilno vabljen na glavno obravnavo (vabilo na glavno obravnavo), pa je prestrogo razlogovanje sodišča druge (in prve) stopnje, da je bil tožnik z obravnave 12. 2. 2010 neupravičeno odsoten. Nasprotno namreč narekujejo izkazane okoliščine in sicer, da je bilo sodišče seznanjeno z resnim zdravstvenim stanjem pooblaščenca tožnika ter njegovo posledično smrtjo ter trditvami tožnika, da mu zaradi slabe komunikacije s pooblaščencem (in sodiščem) podatek o razpisu glavne obravnave ni bil znan. Tožnik je po prepričanju Vrhovnega sodišča izkazal opravičljiv razlog, zakaj novih trditev in dokazov v zvezi s temeljem tožbenega zahtevka ni mogel postaviti na naroku 12. 2. 2010.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine 304.623,60 EUR s pripadki. Iz obrazložitve izhaja, da tožnik ni izkazal temelja v okviru trditvene podlage, da je zaradi prisotnosti formaldehida v delovnem okolju pri toženki zbolel za karcinomom pljuč. V dokaznem postopku je sodišče na podlagi pisnega izvedenskega mnenja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ugotovilo, da (1) strokovna diagnoza tožnikove bolezni ni karcinom pljuč, temveč karcinoidni tumor pljuč; (2) celice karcinoida so popolnoma drugačne od karcinoma in njun povzročitelj ni isti; (3) karcinom pljuč lahko povzroči rakotvorni formaldehid in ostale karcinogene snovi z vplivom od zunaj na človeško telo; (4) povzročitelj karcinoida pljuč je v telesu samem brez zunanjega vpliva in se konkretno razvije iz žleznih celic; (5) znanost na zdravstvenem področju še ni potrdila vzročne zveze med zunanjim vplivom na telo zdravju nevarnih snovi, kot so formaldehidi in druge podobne snovi ter nastankom karcinoidnega tumorja pljuč.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Povzame pritožbene navedbe. Meni, da mu je bila odvzeta pravica izjave, da bi moralo sodišče ugoditi njegovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter upoštevati njegove navedbe v tožbi. Graja izvedensko mnenje ter ponavlja, da je delodajalec opustil preventivne in varnostne ukrepe za preprečevanje nastanka poklicnih bolezni. Priloži mnenje madžarskega Ministrstva za narodni vir energije, iz katerega naj bi izhajalo, da gre za poklicno bolezen tudi v skladu s pravnimi predpisi evropske unije. Predlaga, da Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa da sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija je utemeljena.

6. Utemeljen je revizijski očitek, da sodišče druge stopnje zaradi zmotne uporabe 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni upoštevalo tožnikovih tožbenih navedb, da je vzrok tožnikove bolezni ne le izpostavljenost formaldehidu, temveč tudi izpostavljenost fenolu in metanolu, ter s strani tožnika priloženih znanstvenih člankov.

Četrti odstavek 286. člena ZPP namreč določa, da lahko stranke tudi na poznejših narokih za glavno obravnavo navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje na strani 3 izhaja, da je bilo sodišče o smrti pooblaščenca tožnika obveščeno 22. 1. 2010, torej še pred izvedbo glavnega naroka 12. 2. 2010. Zmotna je zato presoja sodišča druge stopnje, kot izhaja iz točke 7 obrazložitve drugostopenjske sodbe, da je „kvečjemu do naroka 12. 2. 2010 tožnik še imel možnost predlagati novega izvedenca in eventualno navajati, da je povzročitelj karcinoida pljuč lahko tudi fenol oziroma metanol, ki sta prav tako prisotna v delovnem okolju tožnika ter v zvezi s tem predlagati kot dokaz še strokovna članka.“ Kljub temu, da je bil tožnik po črki zakona pravilno vabljen na glavno obravnavo (vabilo na glavno obravnavo, razpisano za dne 12. 2. 2010, je bilo v skladu z določbo 137. člena ZPP pravilno vročeno pooblaščencu tožnika, ki pa je že bil hudo bolan), pa je prestrogo razlogovanje sodišča druge (in prve) stopnje, da je bil tožnik z obravnave 12. 2. 2010 neupravičeno odsoten. Nasprotno namreč narekujejo izkazane okoliščine in sicer, da je bilo sodišče seznanjeno z resnim zdravstvenim stanjem pooblaščenca tožnika ter njegovo posledično smrtjo (glej tretji odstavek prvostopenjske sodbe na strani 3) ter trditvami tožnika, da mu zaradi slabe komunikacije s pooblaščencem (in sodiščem) podatek o razpisu glavne obravnave ni bil znan (glej zadnji odstavek prvostopenjske sodbe na strani 3). Tožnik je po prepričanju Vrhovnega sodišča izkazal opravičljiv razlog, zakaj novih trditev in dokazov v zvezi s temeljem tožbenega zahtevka ni mogel postaviti na naroku 12. 2. 2010, zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka. V novem postopku naj sodišče prve stopnje upošteva dokazne predloge in trditve tožnika, ki jih je le-ta ponudil, na naroku 16. 4. 2010. 7. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.