Jedro

Vse od vložitve tožbe dalje ni dvoma (tudi za toženo stranko ne), kdo je tožena stranka in zoper koga je tožba vložena.

Članica univerze z nazivom Univerza ..., Fakulteta ..., v tem postopku nikoli ni nastopala. Dejansko je spor ves čas tekel med pravima pravdnima strankama.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 10. 2010 in toženi stranki naložilo, da tožnika pozove na delo, ga za čas od 29. 10. 2010 do reintegracije prijavi v zavarovanje, mu obračuna bruto mesečne plače, kot če bi delal, plača zanj davke in prispevke ter mu izplača neto plačo in regrese za letni dopust, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega mesečnega zneska v plačilo do plačila. Ugotovilo je, da tožnik ni huje kršil pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zato odpovedni razlog iz druge alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 42/2002 in naslednji), ni podan.

2. Sodišče druge stopnje je odločitev o reintegraciji in priznanju vseh pravic iz delovnega razmerja od odpovedi pogodbe o zaposlitvi dalje, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je potrdilo. Strinjalo se je s presojo, da odpovedni razlog ni podan. Na pritožbeni očitek, da je bila tožba vložena zoper fakulteto, ki ne more biti stranka v tem postopku pa je odgovorilo, da je bilo ves čas postopka jasno, da je tožba vložena zoper Univerzo ... in da gre pri označbi tožene stranke v tožbi le za napako, ki je bila tekom postopka odpravljena.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je pravočasno revizijo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožnik vložil tožbo zoper „Univerzo ..., Fakulteto ...“. Pozneje je v uvodu zapis spremenil, ne da bi to spremembo označil za popravo vloge, in toženo stranko pričel označevati kot „Univerza ...“. Prvotna označba tožene stranke je uradni naziv fakultete, ki pa ne more biti stranka v delovnem sporu, ker nima pravdne in procesne sposobnosti, kar izhaja ne le iz sodnih odločitev, ampak tudi iz 5. člena Statuta tožene stranke. Po tem, ko je toženo stranko v uvodu vlog spremenil, tožnik ni spremenil zahtevka, v katerem je še vedno označba fakultete. Zato je treba odgovoriti na vprašanje, ali sprememba v uvodu ne pa tudi v zahtevku, pomeni ustrezno popravo navedbe tožene stranke, da lahko govorimo o sklepčnosti tožbe in o pogojih za nadaljevanje postopka. Ker je bil v konkretnem primeru popravljen le uvod, bi moralo sodišče tožbo, ki v zahtevku ni popravljena, zavreči. Revizija meni, da je sklicevanje sodišča na zadevo VIII Ips 9/2011 neutemeljeno, ker ne gre za enako situacijo. V konkretnem primeru ni mogoče govoriti o očitni napaki, ki se v praksi označuje le kot formalna napaka, ki ne vpliva na obseg in vsebino zahtevka. Zahtevek je naperjen – ne glede na uvod sodbe – na fakulteto, čeprav je edini zavezanec v tem sporu lahko le univerza. Izpolnitev zahtevka tako sploh ni možna. Sodišče prve stopnje je iz izreka sodbe naziv fakultete izpustilo. Pritožbeno sodišče na grajo takega ravnanja ni odgovorilo. Revidentka predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe in zavrnitev tožbenega zahtevka.

4. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. V čem naj bi bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, ne obrazloži, medtem ko je iz revizijskih navedb glede očitka bistvenih kršitev mogoče razbrati, da se uveljavlja relativna kršitev iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 27/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 37. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004).

7. Po prvem odstavku 37. člena ZDSS-1 lahko delavec, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko, spremeni navedbo tožene stranke najkasneje do konca poravnalnega naroka oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Tožnik je v tožbi kot toženo stranko označil Univerzo ..., Fakulteto ..., v pripravljalni vlogi z dne 26. 12. 2010 pa je navedbo tožene stranke popravil v Univerzo … . Navedba tožene stranke je bila spremenjena v roku, ki ga določa prvi odstavek 37. člena ZDSS-1. 8. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem sodišča druge stopnje, da je tožnik očitno pomotoma kot toženo stranko označil Univerzo ..., Fakulteto … . Vse od vložitve tožbe dalje ni dvoma (tudi za toženo stranko ne), kdo je tožena stranka in zoper koga je tožba vložena. Odgovor na tožbo je podala Univerza ... in ne njena članica. Vložen je bil po Odvetniški družbi V., ki je sicer priložila dve pooblastili, vendar je obe podpisal tedanji rektor univerze dr. I. R. Rektor univerze je zakoniti zastopnik Univerze ... in ne njene članice Univerze ..., Fakultete … . Slednja je vpisana v sodni register kot članica Univerze ..., oseba, pooblaščena za njeno zastopanje pa je M. F. Po 23. členu Statuta Univerze ... članico univerze zastopa dekan. Da bi članico univerze zastopal rektor, ni določeno niti v Statutu niti to ne izhaja iz vpisa v sodni register. Zato rektor univerze odvetniku ni mogel dati veljavnega pooblastila za zastopanje članice univerze (1).

9. Navedeno kaže na to, da članica univerze z nazivom Univerza ..., Fakulteta ..., v tem postopku nikoli ni nastopala. Dejansko je spor ves čas tekel med pravima pravdnima strankama. To, da tožnik v naslovu vloge, s katero je popravil navedbo tožene stranke, ni izrecno navedel, da gre za spremembo navedbe tožene stranke, na njeno naravo ne vpliva, saj iz vloge (točka VII.) jasno izhaja, da popravlja navedbo tožene stranke in tudi pojasnjuje, zakaj je prišlo do nejasnosti.

10. Revizijo kot izredno pravno sredstvo je mogoče vložiti samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP) oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Zato revizijskih navedb, ki se nanašajo na nepravnomočni del sodbe sodišča druge stopnje, ni mogoče obravnavati.

11. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

12. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na prvem odstavku 155. člena ZPP.

Op. št. (1): Enako sklep VS RS VIII Ips 198/2010 z dne 22. 11. 2011.