Jedro

Ne gre za položaj iz 6. točke prvega odstavka 69. člena ZSDP, saj roditeljsko pravico izvršujeta oba starša sporazumno in ne le eden od staršev v celoti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo tožene stranke z dne 14. 1. 2013, v zvezi z odločbo z dne 14. 7. 2014, in odločbo tožene stranke z dne 13. 1. 2014, v zvezi z odločbo z dne 14. 7. 2014, in zadevo vrnilo toženi stranki v novo odločanje. Z izpodbijanima odločbama je tožena stranka tožniku na podlagi 6. točke prvega odstavka 69. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP, Ur. l. RS, št. 97/2001 in naslednji) zavrnila priznanje pravice do otroškega dodatka, ker predloženi sporazum z bivšo zunajzakonsko partnerico glede varstva in vzgoje sina ni bil sklenjen pred sodiščem oziroma centrom za socialno delo. Sodišče je nasprotno presodilo, da je bil v skladu z določbo 105. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR, Ur. l. RS, št. 15/76 in naslednji) sporazum med bivšima partnerjema z dne 22. 6. 2005 veljavno sklenjen, zato se mora upoštevati pri priznanju pravice do otroškega dodatka v skladu z 22. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS, Ur. l . RS, št. 62/2010 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da ZSDP določa, da gre za skupno izvrševanje roditeljske pravice le, če je preživnina določena s strani sodišča oziroma centra za socialno delo. ZZZDR ne more biti bolj specialen predpis od ZSDP glede določanja kriterijev za priznanje pravice do otroškega dodatka, saj sistema uveljavljanja pravic iz javnih sredstev ni mogoče enačiti s sistemom ureditve pravic iz družinskih razmerij. V skladu z 10. členom ZUPJS bi moral biti med starši dosežen dogovor, kdo bo uveljavljal pravice iz javnih sredstev, kar pa v tej zadevi ni bilo ugotovljeno. Ta dogovor mora biti pisen z izrecno navedbo uveljavljanja pravice po ZUPJS.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena tožniku, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. V času odločanja tožene stranke o tožnikovi zahtevi za priznanje pravice do otroškega dodatka je ZSDP v 6. točki prvega odstavka 69. člena določal, da pravice do otroškega dodatka nima eden od staršev oziroma druga oseba za otroka, ki ne živi z obema staršema in nad katerim izvršuje roditeljsko pravico v celoti samo eden od staršev, če preživnina ni dogovorjena na centru ali določena s sodbo sodišča, razen v primerih, ko očetovstvo ni urejeno. Iz določb 105. in 105.a člena ZZZDR izhaja, da se morata starša sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi, če ne živita ali ne bosta več živela skupaj. Če se sama ne moreta sporazumeti, jima lahko pomaga center za socialno delo, če pa se še vedno ne moreta sporazumeti, odloči sodišče. Enako velja za preživljanje skupnih otrok.

9. Tožnik je z bivšo zunajzakonsko partnerico, s katero ima skupnega otroka, sklenil pisni sporazum dne 22. 6. 2005, v katerem sta dogovorila način varstva in vzgoje otroka in način preživljanja. Kasneje sta sporazum dopolnila še 30. 9. 2006 in 18. 11. 2006. Otrok stalno prebiva pri materi, vendar iz dogovora izhaja sporazumno izvrševanje skupnega starševstva, v tem socialnem sporu pa niso bila sporna dejstva o koristih otroka glede na sklenjen dogovor. Potrebe po posredovanju centra za socialno delo tako ni bilo, toliko bolj to velja za sodno urejanje, saj spora med staršema o izvrševanju roditeljske pravice in določitvi načina preživljanja otroka ni bilo. Ob takih dejanskih ugotovitvah po presoji Vrhovnega sodišča ne gre za položaj iz 6. točke prvega odstavka 69. člena ZSDP, saj roditeljsko pravico izvršujeta oba starša sporazumno in ne le eden od staršev v celoti. Sklicevanje tožene stranke na spremenjene določbe ZSDP-1 (Ur. l. RS, št. 26/2014) je neutemeljeno, saj je v času odločanja tožene stranke veljal še ZSDP (113. člen ZSDP-1).

10. Tožena stranka s sklicevanjem na določbo 10. člena ZUPJS nedovoljeno preskakuje pravna sredstva, saj v pritožbi ni navajala razlogov glede neobstoja dogovora med staršema o tem, kdo bo uveljavljal pravice iz javnih sredstev, zato ta revizijski razlog ne more biti predmet revizijskega preizkusa.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.