Jedro

Ker gre pri ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč po Odloku o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije za enostavno računsko operacijo, za katero se ne zahteva posebno strokovno znanje, izvedba dokaza z izvedencem za odločitev o tem ni potrebna. Šele če se izkaže, da je v zvezi z ugotavljanjem vlaganj potrebno izvesti dokaz z izvedencem, skladno z določbami 183. do 192. člena ZUP (1986), organ imenuje izvedenca na predlog osebe, ki uveljavlja vračilo vlaganj in ki je za izvedbo tega dokaza dolžna nositi tudi stroške.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba Upravnega sodišča Republike v Ljubljani I U 1599/2010-22 z dne 19. 4. 2011 se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo tožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper dopolnilno odločbo Upravne enote Novo mesto z dne 5. 1. 2010 v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 27. 9. 2010. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila revidentovo pritožbo zoper navedeno dopolnilno odločbo prvostopenjskega organa, s katero je ta zavrnil revidentovo zahtevo za odškodnino zaradi vlaganj v vinograd na parc. št. ... k. o. ...

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je izpodbijana upravna odločba izdana v izvrševanju sodbe sodišča prve stopnje U 2148/2007 z dne 12. 2. 2008. Organ v ponovnem postopku kljub izvedbi z navedeno sodbo naloženih dokazov še vedno ni mogel ugotoviti višine tožnikovih vlaganj, s katerimi naj bi bila povečana vrednost obravnavanega zemljišča, in sicer ni mogel ugotoviti, ali se je vrednost podržavljenega zemljišča povečala, in če se je, ali se je zaradi zatrjevanih revidentovih vlaganj, opravljenih do začetka veljavnosti Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Revident, ki glede tega nosi dokazno breme, namreč ni bil pripravljen plačati izvedbe dokaza z izvedencem.

3. Revident dovoljenost revizije uveljavlja po vseh treh točkah drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Revizijo vlaga zaradi bistvenih kršitev pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču prve stopnje očita, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, da je podano nasprotje med razlogi sodbe in da sodišče prve stopnje ni opravilo ocene dokazov. Povzema izpovedi prič, ki naj bi dokazovale povečanje vrednosti zemljišča zaradi njegovih vlaganj. Navaja, da obdelovanje in vzdrževanje ter nujno potrebno vlaganje v vinograd ni razpolaganje, prepovedano po določbah 88. člena ZDen. Vsa dela in investicijska vlaganja je opravil pred začetkom veljavnosti ZDen oziroma skladno z določbami ZDen. Meni, da je vrednost nepremičnin, ki sestavljajo današnjo nepremičnino ..., mogoče izračunati. Interes za izvedbo dokaza z izvedencem pa ima tudi vlagatelj denacionalizacijskega zahtevka. Meni, da ni podlage za celotno zavrnitev revidentovega zahtevka.

4. Stranka z interesom v odgovoru nasprotuje vloženi reviziji.

5. Revizija je utemeljena.

6. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po presoji Vrhovnega sodišča je podan razlog za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj gre v obravnavani zadevi za odločitev o zahtevi za povračilo vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine, vrnjene v naravi. Znesek, ki ga revident uveljavlja, pa presega 20.000,00 EUR. Ker je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1, se Vrhovno sodišče ni ukvarjalo z vprašanjem, ali so izpolnjeni pogoji tudi po 2. in 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki ju revident prav tako uveljavlja.

7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavani zadevi je sporna utemeljenost revidentove zahteve za povračilo vlaganj v nepremičnino, ki je bila denacionalizacijskim upravičencem vrnjena v naravi.

9. V dosedanjem postopku je bilo ugotovljeno, da je revident kot zakupnik obravnavanega kmetijskega zemljišča v delu zasadil vinograd z novimi sadikami spomladi 1991, v vinograd pa je vlagal tudi po 7. 12. 1991. Revident je svojo zahtevo utemeljeval z listinami, izpovedbami prič in mnenjem izvedenca ..., ki ga je sam predložil. Kljub pozivom in opozorilom organa revident ni pristal na to, da založi stroške za izvedenca, ki bi ga skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP 1986) imenoval organ.

10. Organ je revidentovo zahtevo zavrnil, ker je štel, da revident, ki izrecno ni hotel nositi stroškov dokazovanja z izvedencem, ni izkazal višine vlaganj, s katerimi se je povečala vrednost zemljišča. 11. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijana odločitev temelji na zmotni uporabi določb ZDen in na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisov.

12. Podlaga za odločanje o revidentovem zahtevku je določba sedmega odstavka 25. člena ZDen. Po tej določbi v primeru povečanja vrednosti nepremičnine, do katere je prišlo, zaradi vlaganja fizičnih oseb, lahko te, ne glede na omejitve iz prejšnjih odstavkov, zahtevajo povrnitev vlaganj, s katerimi je bila povečana vrednost nepremičnine, v celoti. Za ugotavljanje povečanja vrednosti zaradi vlaganj po določbah 25. člena ZDen je treba ugotoviti stanje in vrednost nepremičnine ob podržavljenju, stanje in vrednost ob vračanju ter v kolikšnem obsegu je do tako ugotovljene spremembe stanja in vrednosti ob vračanju prišlo zaradi vlaganj revidenta.

13. V denacionalizacijskem postopku se vrednost nepremičnin ugotavlja skladno z določbami ZDen. Vrednost podržavljenega premoženja se ugotavlja po stanju ob podržavljenju in po njegovi sedanji vrednosti (prvi odstavek 44. člena ZDen). V obravnavani zadevi gre za kmetijsko zemljišče, katerega vrednost se ugotavlja glede na njegovo katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj (tretji odstavek 44. člena ZDen) po Odloku o ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odlok), izdanem na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen. Pri tem je treba izhajati iz uradnih podatkov zemljiškega katastra ob podržavljenju in ob vračanju. Vrednost kmetijskega zemljišča se zaradi vlaganj spremeni, če se iz tega razloga spremeni katastrska kultura ali katastrski razred kmetijskega zemljišča ter se to po predpisanem postopku evidentira v zemljiškem katastru (prim. sodbo Vrhovnega sodišča I Up 1079/2005 in I Up 1080/2005 z dne 22. 2. 2006). Izračuna se na podlagi izhodiščne vrednosti in faktorjev, ki so v Odloku predpisani glede na katastrski okraj, kulturo in razred. Ker gre pri ugotavljanju vrednosti kmetijskih zemljišč po Odloku za enostavno računsko operacijo, za katero se ne zahteva posebno strokovno znanje, izvedba dokaza z izvedencem za odločitev o tem ni potrebna.

14. Glede na navedeno se po določbi sedmega odstavka 25. člena ZDen povrnejo vlaganja, ki so povzročila na navedeni način ugotovljeno povečano vrednost kmetijskega zemljišča, pri čemer je treba upoštevati tudi morebitno amortizacijo. Breme dokazovanja vlaganj in njihovega vpliva na povečanje vrednosti zemljišča nosi oseba, ki zahteva povračilo vlaganj. Šele, če se izkaže, da je v zvezi z ugotavljanjem vlaganj potrebno izvesti dokaz z izvedencem, organ skladno z določbami 182. do 192. člena ZUP (1986) imenuje izvedenca na predlog osebe, ki uveljavlja vračilo vlaganj (v obravnavani zadevi je to revident) in ki je za izvedbo tega dokaza dolžna nositi tudi stroške.

15. Ker sodišče prve stopnje pri odločanju ni izhajalo iz navedenih materialnopravnih izhodišč, je zmotno uporabilo materialno pravo. Vrhovno sodišče je zaradi navedene zmotne uporabe prava reviziji ugodilo in se zato ni opredeljevalo do ostalih revizijskih razlogov.

16. Ker zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejanske okoliščine, ki so pomembne za odločitev o revidentovem zahtevku, niso bile ugotovljene, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZUS-1 s sklepom ugodilo reviziji, razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.