Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Presoja pogojev za dopuščeno revizijo.
Predlog se zavrže glede odločitve o stroških.
Sicer se predlog zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da morajo toženke tožnici plačati 13.989,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.360.541,58 SIT od 1.1. 2002 do 28. 6. 2003 v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od 28. 6. 2003 do 7. 12. 2006 pa po obrestni meri v višini zakonskih zamudnih obresti, od 3.352.379,08 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2006 do 31. 12. 2006 in od 13.989,23 EUR od 1. 1. 2007 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških.
2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da morajo toženke tožnici plačati 27.482,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.618,53 SIT od 1. 1. 2002 do 28. 6. 2003 v višini predpisane obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za temeljno obrestno mero, od 28. 6. 2003 do 7. 12. 2006 pa po obrestni meri v višini zakonskih zamudnih obresti, od 6.585.808 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2006 do 31. 12. 2006 in od 27.482,09 EUR od 1. 1. 2007 do plačila.
3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka na podlagi 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije revizijo dopusti, saj gre za pravno vprašanje glede katerega sodna praksa ni enotna, obenem pa je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse. Graja višino odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi skaženosti in meni, da prisojena odškodnina odstopa od sodne prakse v primerljivih zadevah. V nasprotju z ustaljeno sodno prakso je tudi odločitev o vštevanju odškodnine, ki je bila tožnici izplačana iz naslova nezgodnega zavarovanja. Odločitve o valorizaciji akontacije, ki je bila izplačana tožnici, ni mogoče preizkusiti. Ni razvidno, katere stroške je sodišče prisodilo toženkam, zato ni mogoče preizkusiti, ali so bili stroški potrebni.
4. Predlog, kolikor se nanaša na odločitev o stroških, ni dovoljen, sicer pa ni utemeljen.
5. Odločba o stroških v sodbi se šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o stroških ne spada med take sklepe, saj je stroškovni izrek vedno odvisen od glavne stvari in ne pomeni sklepa, s katerim se je postopek končal. Vrhovno sodišče je zato predlog tožeče stranke za dopustitev revizije, kolikor se nanaša na stroške, zavrglo.
6. Ker vrednost izpodbijanega dela presega 2.000 EUR in ne dosega 40.000 EUR, je Vrhovno sodišče predlog v preostalem delu vsebinsko obravnavalo in presojalo dopustnost revizije po merilu objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (367.a člen ZPP).
7. Višina prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo je primerljiva z odškodninami v podobnih primerih, odločitev o vštevanju odškodnine, ki je bila tožnici izplačana iz naslova nezgodnega zavarovanja, pa je v skladu z ustaljeno sodno prakso. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki naj bi jo sodišče zagrešilo s tem, ker ni navedlo odločilnih razlogov v zvezi z valorizacijo akontacije, ni verjetno izkazana.
8. Ker v tem delu niso podani razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člen ZPP), vlogo tožnice pa odstopilo sodišču prve stopnje, da opravi postopek z revizijo kot podredno uveljavljanim izrednim pravnim sredstvom po določbah 373. - 375. člena ZPP.