Jedro

Ne gre za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (na katerega bi bilo treba odgovoriti zaradi zagotovitve pravne varnosti), če je vsebina zakonske določbe jasna in določna in je to mogoče ugotoviti že z njenim branjem ter za njeno razumevanje dodatna razlaga (po kateri od uveljavljenih metod pravne razlage oziroma argumentacije) ni potrebna.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik (revident) po odvetnici vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Kranj, Izpostave Jesenice z dne 31. 3. 2009, ki je postala dokončna z odločbo Ministrstva za finance z dne 30. 6. 2009. Prvostopenjski organ je z omenjeno odločbo revidentovi pravni prednici odmeril dohodnino za leto 2006, pri čemer pa ji ni priznal v davčni napovedi zahtevane olajšave iz prvega odstavka 106. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-1 (Ur. l. RS, št. 59/2006 – UPB4 in 69/2006 – odl. US). Prvostopenjsko sodišče odločitvi pritrjuje in tudi samo meni, da je zahtevano olajšavo mogoče priznati le, če je bila davčnemu zavezancu z odločbo priznana pravica do tuje nege in pomoči, ta pogoj pa v obravnavnem primeru ni izpolnjen.

4. Po drugem odstavku 83. člena je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče Republike Slovenije je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-157/2008 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije – URS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je pomembno pravno vprašanje takšno pravno vprašanje, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6. Revident zatrjuje, da je v obravnavnem primeru pomembno pravno vprašanje (ustavno pravna) razlaga prvega odstavka 106. člena ZDoh-1. Meni, da bi bilo ob upoštevanju logične in namenske razlage ter ustavnih načel pravne in socialne države (2. člen URS), enakosti pred zakonom (14. člen URS) in enakega varstva pravic (22. člena URS) utemeljeno in upravičeno olajšavo priznati tudi invalidom s 100% telesno okvaro, ki jim pravica do tuje nege in pomoči ni bila priznana z odločbo.

7. V prvem odstavku 106. člena ZDoh-1 je določeno: „Rezidentu, invalidu s 100% telesno okvaro, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove v višini 3,441.500 tolarjev letno, če mu je bila priznana pravica do tuje nege in pomoči, na podlagi odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, centra za socialno delo ali občinskega upravnega organa, pristojnega za varstvo borcev in vojaških invalidov.“ Razlaga obravnavane določbe z uporabo metod pravne argumentacije, ki jih predlaga revident, bi bila po mnenju revizijskega sodišča utemeljena samo, kolikor z jezikovno razlago vsebine določbe ne bi bilo mogoče razumeti. Ker pa je določba jasna in določna, uporaba dodatnih metod pravne argumentacije ni potrebna, posledično pa se v zvezi z razlago obravnavane določbe tudi ne odpira pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (na katerega bi bilo treba odgovoriti zaradi zagotovitve pravne varnosti). Enako je revizijsko sodišče odločilo v podobni dohodninski zadevi X Ips 475/2008, v kateri je bilo v zvezi z dovoljenostjo revizije izpostavljeno smiselno enako pravno vprašanje.

8. Revident zatrjuje, da je v obravnavni zadevi pomembno pravno vprašanje tudi, ali sme oziroma mora davčni organ prekiniti postopek odmere dohodnine oziroma sam izdati odločbo, da je davčni zavezanec invalid s 100% telesno okvaro, ki mu pravica do nege in pomoči še ni priznana z odločbo, do take tuje nege in pomoči upravičen.

9. Odgovor na to vprašanje je po presoji revizijskega sodišča v celoti razviden iz besedila prvega odstavka 106. člena ZDoh-1, ki za priznanje davčne olajšave zahteva predložitev odločbe enega od pristojnih organov, med katerimi pa davčni organ ni naštet. Zato tudi to revidentovo vprašanje ni pomembno pravno vprašanega v smislu drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Ker je odločitev o priznanju olajšave iz prvega odstavka 106. člena ZDoh-1 odvisna od tega, ali je bila davčnemu zavezancu izdana odločba, in ne od tega, ali davčni zavezanec izpolnjuje pogoje za izdajo odločbe, je izpolnjevanje tega pogoja stvar dejanskih ugotovitev, ne pa predhodno vprašanje, ki je, kot izhaja iz prvega odstavka 147. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, vprašanje, ki je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno v skladu z 89. členom ZUS-1. 11. Revident sam trpi svoje stroške tega postopka v skladu 165. v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. členom ZUS-1.