Jedro

Ker je postala odločitev o glavni stvari pravnomočna, si pritožnica s pritožbo (če bi z njo uspela) zoper sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (III. točka izreka sodbe in sklepa I U 314/2013-5 z dne 30. 5. 2013) zavrglo tožničino zahtevo za izdajo začasne odredbe, ki jo je vložila skupaj s tožbo zoper sklep Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Območne enote Celje – Novo mesto, Inšpekcijske pisarne Brežice, št. 06122-1212/2007/61 (8001) z dne 20. 7. 2012, s katerim je ta upravni organ prve stopnje zavrgel tožničino vlogo za odpravo in razveljavitev inšpekcijske odločbe, št. 06122-1212/2007/13 z dne 21. 3. 2008 (1. točka izreka prvostopenjskega sklepa), zavrnil njen predlog za odlog izvršbe, dovoljene s sklepom, št. 06122-1212/2007/34 z dne 21. 1. 2010 (2. točka izreka), in ugotovil, da stroški v postopku izdaje tega sklepa niso nastali (3. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom z dne 30. 5. 2013 zavrglo tožbo zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa z dne 20. 7. 2012 (I. točka izreka sodbe in sklepa), zavrnilo tožbo zoper 1. in 3. točko izreka izpodbijanega sklepa (II. točka izreka), zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe (III. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

3. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa (III. točka izreka sodbe in sklepa) sodišče prve stopnje navaja, da v obravnavanem primeru ni bila izpodbijana odločba, katere odložitev izvršitve tožnica predlaga, zato ni izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi.

4. Tožnica je vložila pritožbo samo zoper III. točko izreka sodbe in sklepa (s katerim je bilo odločeno o zahtevi za izdajo začasne odredbe). Meni, da so izpolnjene vse procesne predpostavke za izdajo začasne odredbe. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

5. Pritožba ni dovoljena.

6. Po določbi četrtega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) primerno uporablja za vprašanje postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pritožba ni dovoljena, če jo vloži oseba, ki za pritožbo nima pravnega interesa. Vsakdo, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi zanj pomenila določeno pravno korist, ki jo brez tega ne bi mogel doseči, oziroma, da bi si v primeru (utemeljene) pritožbe izboljšal svoj pravni položaj. Tega pa tožnica v obravnavanem primeru ne izkazuje.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča si tožnica z obravnavano pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe ne more izboljšati svojega pravnega položaja oziroma doseči zase ugodnejše rešitve v tem upravnem sporu. Z začasno odredbo se namreč lahko le začasno, in sicer do pravnomočne sodne odločbe, zadrži izvršitev izpodbijanega akta (drugi odstavek 32. člena ZUS-1) ali začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje (tretji odstavek 32. člena ZUS-1). Tako odložitev izvršitve izpodbijanega akta kot tudi začasno ureditev stanja je mogoče zahtevati (in o njej odločati) le, dokler o zadevi ni pravnomočno odločeno.

8. V obravnavanem primeru je tožnica vložila pritožbo samo zoper III. točko izreka sodbe in sklepa prvostopenjskega sodišča, s katero je bilo odločeno o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ne pa tudi zoper I. in IV. točko izreka (s katero je bila zavržena tožba zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa in odločeno o stroških), kar je Vrhovno sodišče preverilo na Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. Zoper II. točko izreka sodbe in sklepa prvostopenjskega sodišča (s katero je bila tožba zoper 1. in 3. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrnjena) pritožba ni bila dovoljena (prvi odstavek 73. člena ZUS-1). Sodba in sklep prvostopenjskega sodišča sta torej v I., II. in IV. točki postala pravnomočna. Če pa je o zadevi že pravnomočno odločeno, potem si tožnica svojega pravnega položaja, tudi v primeru, če bi bilo njeni pritožbi zoper odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodeno, ne bi mogla izboljšati, saj začasne odredbe, po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, ni več mogoče izdati.

9. Ker tožnica ne izkazuje pravnega interesa za obravnavano pritožbo, jo je bilo treba na podlagi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 šteti za nedovoljeno in jo s sklepom na podlagi prvega odstavka 346. člena ZPP zavreči. 10. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen v zvezi s 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).