Jedro

Tožnik v predlogu za dopustitev revizije v bistvenem izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišč (da so razlogi sodišč v nasprotju z izvedenimi dokazi) in v tej zvezi uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar niti ni dopusten revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP), ter bistveno kršitev določb pravdnega postopka, češ da sodba sodišča druge stopnje ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih (zlasti glede vprašanja, zakaj sodišče ni verjelo pričam, ki jih je predlagal tožnik). Glede pomanjkljive obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje tožnik nejasno uveljavlja še odstop od sodne prakse. Glede zmotne uporabe materialnega prava pa se zgolj sklicuje na 179. člen ZDR-1, ki je podlaga za odločanje o odškodninski odgovornosti delodajalca, ne navede pa pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno v zvezi z uporabo navedene določbe.

Takšen predlog za dopustitev revizije nima sestavin, ki jih za vsebinsko obravnavo predloga zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova nematerialne škode, kilometrin in razlik v plači.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3.Zoper to odločitev je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka - da v sodbi sodišča druge stopnje niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju - zlasti glede vprašanja, zakaj sodišče ni verjelo pričam, ki jih je predlagal tožnik. V zvezi s tem povzema izvedene dokaze in zaključuje, da je delodajalec kršil predpise o delu, kar je sodišče spregledalo in je zato zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Glede očitka, da zaradi pomanjkljive obrazložitve ni možna presoja pravilnosti in zakonitosti odločitve sodišča druge stopnje, se tožnik sklicuje na tri sklepe Vrhovnega sodišča RS (IV Ips 32/2012, II Ips 427/2000, VIII Ips 128/98) in zatrjuje odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča. Uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava in se pri tem sklicuje na 179. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1).

4.Predlog ni dovoljen.

5.Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Po 367. a členu ZPP vrhovno sodišče revizijo dopusti, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

6.Tožnik v predlogu za dopustitev revizije v bistvenem izraža nestrinjanje z dokazno oceno sodišč (da so razlogi sodišč v nasprotju z izvedenimi dokazi) in v tej zvezi uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar ni dopusten revizijski razlog (drugi odstavek 370. člena ZPP). Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, češ da sodba sodišča druge stopnje ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, zlasti glede vprašanja, zakaj sodišče ni verjelo pričam, ki jih je predlagal tožnik, kar pa je glede na obrazložitev sodišč povsem navržena trditev. Glede pomanjkljive obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje tožnik nejasno uveljavlja še odstop od sodne prakse. Glede zmotne uporabe materialnega prava pa se sklicuje zgolj na 179. člen ZDR-1, ki je podlaga za odločanje o odškodninski odgovornosti delodajalca, ne navede pa pravnega vprašanja, ki bi bilo pomembno v zvezi z uporabo navedene določbe.

7.Takšen predlog za dopustitev revizije nima sestavin, ki jih za vsebinsko obravnavo predloga zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP.

8.Zato je vrhovno sodišče predlog zavrglo (šesti odstavek 367. b člena ZPP).

9.Odločitev je sprejelo soglasno.

---.---

ZvezaZakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b