Jedro

Izvršilno sodišče ni pooblaščeno presojati zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, pač pa ga le izvršuje takšnega.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Upnikovi stroški odgovora na ugovor v znesku 53.550,00 SIT so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

S sklepom o izvršbi je prvostopno sodišče, na podlagi posojilnih pogodb in na podlagi v zemljiški knjigi vpisane zastavne pravice upnika na podlagi sporazuma strank, dovolilo zaradi izterjave izvršljive terjatve upnika in sicer glavnice v znesku 7.228.570,40 SIT ter zakonitih zamudnih obresti od 1.12.1997 dalje do plačila ter izvršilnih stroškov, izvršbo z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine dolžnika parc. št. 83/1 in 83/4, pri vl. št. 179 k.o... , s prodajo te nepremičnine ter s poplačilom upnika iz kupnine in z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Proti sklepu je dolžnik ugovarjal, pri čemer navaja, da res dolguje upniku določen znesek, ne pa tako visok, kot je navedeno v sklepu. Dolžnik tudi ugovarja in izpodbija izdani sklep, ker skupaj z njim ni prejel niti ene listine, ki jih upnik v svojem predlogu navaja. Prav iz tega razloga dolžnik ugovarja tudi izračunu obresti, ki so v tej višini, kot je navedeno v sklepu, oderuške. Zato dolžnik naslovnemu sodišču predlaga, da pozove upnika k vročitvi tolikih izvodov verodostojnih listin in izračunov obresti, da se bo dolžnik o njih lahko izjasnil. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Upnik je na ugovor odgovoril ter poudaril, da je terjatev upnika ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, izvršljivo in izterljivo. Nadalje, da je ugovor glede obresti neutemeljen in ga dolžnik lahko preveri, saj je bilo s pravnomočno odločbo določeno, da znašajo obresti 10 % letno. Le v kolikor bi dolžnik ponudil izračun, ki bi bil drugačen od upnikovega, bi lahko ugovarjal višini oziroma izračunanim obrestim. Ugovor, da so obresti oderuške, je smešen. Listine pa, na katere se sklicuje upnik, so listine, ki jih je dolžnik prejel ob vknjižbi zastavne pravice v zemljiško knjigo, torej ne gre za listine, ki dolžniku niso poznane. Listine so tudi priložene izvršilnemu predlogu v kopiji za dolžnika, v kolikor jih sodišče ni vročilo dolžniku, naj to stori sedaj. Predlaga zavrnitev neutemeljenega ugovora. Ker je prvostopno sodišče ugotovilo, da dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odstavek 54. člena v zvezi z 3. odstavkom 58. člena ZIZ). Dolžnik torej uveljavlja nepopolnost izvršilnega predloga in iz tega razloga (procesno) nepravilnost izdanega sklepa o izvršbi, ker dolžnik skupaj s predlogom ni dobil nobene listine, na katere se sklicuje upnik. Vendar dolžnik pozablja, da je izvršilni naslov v obravnavanem primeru sklenjeni sporazum strank po členu 251 c Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju besedila ZIP), pri katerem je tudi dolžnik sodeloval kot stranka, zaradi česar že ima vse listine, na katere se predlog sklicuje in sicer obe posojilni pogodbi ter pogodbo o zastavi nepremičnine ter sklenjeni sporazum strank o zavarovanju denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini, z dne 26.7.1996, opr. št. zadeve II R 1088/96. Na to dejstvo pa pravilno opozarja tudi upnik v svojem odgovoru na ugovor, zaradi česar je bil vloženi predlog, pa čeprav vložen brez navedenih prilog, popolen, pa tudi sicer popolnoma v skladu z navedenim izvršilnim naslovom. Prvostopno sodišče je namreč pred svojo odločitvijo o neutemeljenosti dolžnikovega ugovora pribavilo in očitno tudi pregledalo spis istega sodišča pod opr. št. II R 1088/96, v katerem so upnik V., dolžnik K. ter zastavitelji L., P. in Š., sklenili že navedeni sporazum strank. Neutemeljen je tudi ugovorni razlog, po katerem dolžnik ugovarja izračunu obresti, ker so v navedeni višini oderuške, saj dolžnik pozablja, iz razloga, da se je sam dogovoril za višino obrestne mere, kakršno sedaj, v skladu z izvršilnim naslovom, izterjuje upnik. Na to pravilno opozarja tudi upnik v svojem odgovoru na ugovor, pri čemer pa pritožbeno sodišče še dodaja, da tudi sicer izvršilno sodišče ni pooblaščeno presojati zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, pač pa ga le izvršuje takšnega, kot se glasi. V nadaljevanju ugovora je videti, da dolžnik tudi zgolj iz razloga, ker naj bi bile obresti oderuške, ugovarja tudi obračunu obresti, za katerega zatrjuje, da ga ni prejel. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se v prilogah obravnavanega spisa res v dvojniku nahaja tudi obračun izterjevanih obresti, kar po vsej verjetnosti pomeni, da pomotoma dolžniku res ni bil poslan zanj predvideni izvod, vendar v obravnavanem primeru, po presoji pritožbenega sodišča, to dejstvo na pravilnost odločitve ne more vplivati. Kot že rečeno, natančen in specificiran obračun obresti namreč upošteva v izvršilnem naslovu dogovorjeno obrestno mero ter datume zapadlosti posameznih plačil, pri čemer posojilo tudi ni revalorizirano. Gre za povsem enostaven obračun dogovorjenih 10%-nih letnih obresti, ki ga lahko brez težav preveri tudi sam dolžnik in kateri ne zatrjuje, da bi karkoli od danega posojila upniku vrnil. Na podlagi povedanega se izkaže, da je odločitev prvostopnega sodišča, da ugovor ni utemeljen, pravilna, zato je pritožbeno sodišče ugovor zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ). Na podlagi 1. odstavka 58. člena v zvezi s 5. odstavkom 38. člena ZIZ pa je pritožbeno sodišče odmerilo upnikove izvršilne stroške, ki predstavljajo nadaljnje izvršilne stroške. Odmerilo jih je na podlagi specificiranega stroškovnika in sicer za sestavo odgovora na ugovor pripada upniku po tarifni številki 21/5 točka 3 Odvetniške tarife in ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 90 SIT 45.000,00 SIT, skupaj z DDV 53.550,00 SIT, dočim mu za sodno takso ne pripada ničesar, saj ta za to pravno opravilo ni predvidena.