Jedro

Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se šteje kot postranska terjatev.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ob drugem sojenju razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožnikom odškodnino za negmotno škodo zaradi smrti njihovega očeta oziroma moža, in sicer prvi in tretji tožeči stranki po 1.500.000 SIT ter ostalim po 1.200.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe, medtem ko je v presežku glede plačila glavnice in zakonskih zamudnih obresti za čas od 14.6.1997 do izdaje sodbe 15.2.2000 zavrnilo.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožeče stranke delno ugodilo in prvostopenjsko sodbo v obrestnem delu tako spremenilo, da mora tožena stranka plačati zakonske zamudne obresti še za čas od 9.11.1998 (od dneva izdaje prve prvostopenjske sodbe) do 15.2.2000, medtem ko je v ostalem pritožbo zavrnilo.

Tožeča stranka je proti tej sodbi vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prave in predlagala, naj vrhovno sodišče sodbi nižjih sodišč tako spremeni, da se tožnikom priznajo od dosojenega zneska odškodnine zamudne obresti še za čas od 14.6.1997 do 9.11.1998. Kot sporno vrednost v reviziji je navedla 2,771.450 SIT.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni dovoljena.

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) dovoljuje revizijo kot izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo v premoženjskih sporih, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 SIT. Merilo za ugotovitev vrednosti spornega predmeta določa 39. člen ZPP, in sicer da se vzame samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti in druge postranske terjatve ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se torej šteje kot postranska terjatev. Te narave obrestni zahtevek ne izgubi niti takrat, ko ostane v postopku z revizijo (v tu obravnavanem primeru že v postopku s pritožbo) sporna le še odločitev o obrestih. Le če so bile obresti osnovni oziroma edini razlog za začetek pravde, se štejejo kot glavni zahtevek. V primerih, kot je obravnavani, je treba torej sklepati, da vrednosti spornega predmeta po pravilih procesnega prava ni in da potemtakem revizija, ki izpodbija le odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni dovoljena, ker je vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP). Tako ni mogoče upoštevati sporne vrednosti, ki so jo tožniki navedli v reviziji. Nedovoljeno revizijo je bilo treba zavreči (377. člen ZPP).

S to odločitvijo je zajeta tudi odločitev o revizijskih stroških (prvi odstavek 165. člena ZPP).