Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je tožena stranka z zavrnitvijo tožnika kot odvetniškega kandidata v konkretnih okoliščinah njegovega primera s postavitvijo pogoja, da izpolni obveznosti, ki so bile odpuščene v postopku osebnega stečaja ali zastarane, postavila nesorazmeren pogoj v zvezi z oceno njegove primernosti za opravljanje odvetniškega poklica?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je tožena stranka z zavrnitvijo tožnika kot odvetniškega kandidata v konkretnih okoliščinah njegovega primera s postavitvijo pogoja, da izpolni obveznosti, ki so bile odpuščene v postopku osebnega stečaja ali zastarane, postavila nesorazmeren pogoj v zvezi z oceno njegove primernosti za opravljanje odvetniškega poklica?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo št. 616/2019 z dne 5. 7. 2022, s katero je toženka zavrnila tožnikov predlog za vpis v imenik odvetniških kandidatov.

2. V obrazložitvi je Upravno sodišče navedlo, da se strinja s presojo toženke, da tožnik ni uspel povrniti zaupanja v to, da je vreden opravljanja poklica odvetniškega kandidata, saj niti v času po zavrnitvi njegove prve prošnje za vpis v imenik odvetniških kandidatov, v njegovem življenju in obnašanju ni najti okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da ga odlikujejo višji etični standardi in visoka moralna integriteta, oziroma okoliščin, s katerimi bi si povrnil zaupanje, da bo vestno in pošteno opravljal odvetniški poklic, ker subjektivnega odnosa do svojih ravnanj in odprave njihovih poledic ni spremenil. Navaja, da bi posameznik z višjimi etičnimi in moralnimi standardi poskrbel za izpolnitev tudi neiztožljivih obveznosti, zlasti če te izvirajo iz njegovih namernih protipravnih dejanj, ki jih obžaluje. Po oceni Upravnega sodišča bi tako moral tožnik za povrnitev zaupanja v to, da bo vestno in pošteno opravljal poklic odvetniškega kandidata vsaj začeti odplačevati dolgove, pa se za to ni trudil, čeprav bi to zmogel. 3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj, ki se vsa nanašajo na razlago pojma "vreden zaupanja za opravljanje odvetniškega poklica".

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Gre za vprašanje, ali je mogoče pojem, da nekdo zaradi svojih ravnanj ni vreden zaupanja za opravljane odvetniškega poklica, napolniti na podlagi okoliščin, ki nimajo več pravnih posledic, torej okoliščin, ki na podlagi zakona veljajo za že izbrisane/odpuščene. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje presega pomen konkretne zadeve in je pomembno za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je Vrhovno sodišče predlogu v navedenem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP), pri čemer je dopuščeno vprašanje preoblikovalo zaradi večje jasnosti in zamejenosti.

6. Glede preostalih vprašanj (prvo, drugo in četrto vprašanje v predlogu) Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.