Jedro

V 6. alinei 26. člena Pravil lovske družine se lahko izključitev iz članstva izreče le za hujše kršitve, kot je prikrivanje uplenjene divjadi z namenom, da se izogne plačilu, disciplinski kazni, ali zaradi drugih vzrokov. Gre za opis inkriminiranega dejanja in zaradi takšne njegove narave ga ni mogoče razlagati širše, kot je zapisano. Tisti, ki je sprejel ta pravila, to pa je tožena stranka sama, je očitno želel prikrivanje divjadi kot hujšo kršitev omejiti le na primere uplenjene divjadi, ne pa tudi druge divjadi, naštete v drugem odstavku 7. člena ZVGLD (pokončane in poginule divjadi). Če pa je bila želja širša, bi moral določbo tudi širše izoblikovati. Širše uporabe za dejanja storjena v času veljavnosti določbe pravil pa se seveda ne da doseči.

Izrek

Reviziji se zavrneta.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločbo občnega zbora tožene stranke z dne 19.8.2001 v obsodilnem delu pod točko 2. ter odločbo disciplinskega sodišča tožene stranke št. 13/01 z dne 20.6.2001 in tožnika oprostilo disciplinske odgovornosti za prekršek po šestem odstavku 26. člena pravil tožene stranke. Zavrnilo pa je tožbenih zahtevek, po katerem naj bi tožena stranka plačala tožniku 1,939.804 SIT odškodnine. Odločilo je še, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške tega postopka. Ugotovilo je, da tožnik ni vzel življenja srni, torej je ni uplenil. Tako ni enega izmed dveh elementov tožniku očitanega dejanja. Zato je napadeni odločbi razveljavilo in tožnika oprostilo odgovornosti. Tožnik niti ni navedel, da je plačal odvetniške stroške v zvezi z disciplinskim postopkom, niti da bi imel stroške za odjavo in prijavo orožja. Zato mu odškodnina za gmotno škodo ne gre, prav tako pa tudi ne gre za negmotno škodo, ker ni podan element protipravnosti, saj je bil tožnik izključen iz članstva z odločbo v predpisanem disciplinskem postopku.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Strinjalo se je s sodiščem prve stopnje, da ni protipravnosti ravnanja tožene stranke, ker je odločbo o tožnikovi izključitvi iz članstva izdalo v predpisanem postopku. Če je bila odločba kasneje odpravljena, to še ne pomeni protipravnosti. Ni šlo za krivdno ravnanje članov disciplinske komisije. Napake pri presoji dokazov in uporabe pravil same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Tožnik srne ni uplenil in tako ni izpolnil znakov očitane mu kršitve. Ni bil pa obdolžen kršitve zakonske določbe, da vsakršna divjad pripada lovski družini, niti ne določbe pravilnika, da je treba mrtvo divjad zakopati.

Tožnik je vložil revizijo zoper tisti del te sodbe, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu glede zahtevka za negmotno škodo v višini 1,500.000 SIT. Uveljavlja razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodb nižjih sodišč v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Prvostopenjskemu sodišču očita, da ni izvedlo dokazov, ki bi pokazali, da je skupina ljudi zlorabila disciplinski postopek in želela tožnika namenoma in zavestno izključiti iz lovske družine ne glede na ceno in sredstvo. Sodba nima razlogov, na podlagi katerih bi lahko rešili dilemo, ki jo je odprlo višje sodišče, da je protipravnost možna. Šlo je za obračun večinske skupine lovcev z manjšinsko skupino, postopek zoper tožnika pa je bil le orodje za discipliniranje manjšine. Postopek se je začel kljub nasprotovanju nekaterih članov upravnega odbora. Na občnem zboru ni bila dana možnost zagovora tožnikovemu zagovorniku. Šlo je preprosto za pogrom.

Iz enakih razlogov je vložila revizijo tudi tožena stranka in predlagala spremembo obeh sodb tako, da bo tožbeni zahtevek zavrnjen v celoti. Sodiščema očita, da njunih sodb ni mogoče preizkusiti; da sta materialno pravo nepravilno uporabili; da sta zato kršili procesne določbe, kar je povzročilo, da dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno.