Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: „Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na ugovor tožnika, da toženka ni podala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča? Ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju?“

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: „Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ni odgovorilo na ugovor tožnika, da toženka ni podala ugovora višjega deleža na skupnem premoženju in da odločitev sodišča prve stopnje odstopa od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča? Ali je sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi odstopilo od uveljavljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju?“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta tožnik in toženka v obdobju od leta 1997 do 2008 živela v zunajzakonski skupnosti in da sta v tem obdobju kupila stanovanje v S. B. Odločilo je, da to stanovanje spada v skupno premoženje pravdnih strank in da delež tožnika na tem skupnem premoženju znaša 15,33% od celote. V presežku je tožnikov zahtevek zavrnilo, glede zahtevka za izstavitev listine pa je tožbo zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo le glede odločitve o stroških, v preostalem pa je njegovo pritožbo zavrnilo in je odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. Poudarja, da je od sodišča zahteval ugotovitev obstoja skupnega premoženja in vzpostavitev zakonske domneve, da imata pravdni stranki na tem skupnem premoženju vsaka polovični delež. Opozarja, da je toženka ugovarjala, da zunajzakonske skupnosti sploh ni bilo in da je stanovanje v celoti kupila sama, torej ni nikdar uveljavljala ugovora, da ima sama na skupnem premoženju več kot polovični delež. Navaja, da pa se je sodišče prve stopnje kljub temu postavilo na stališče, da je toženka izpodbila domnevo iz prvega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Tožnik poudarja, da je na to opozoril v 7. točki pritožbe in citiral relevantno sodno prakso, sodišče druge stopnje, pa na to ugovor sploh ni odgovorilo. Opozarja, da je Vrhovno sodišče v odločbah II Ips 254/2011, II Ips 236/2008, II Ips 603/2007 in II Ips 443/2008 zavzelo jasno stališče, da ugovor posebnega premoženja sam po sebi še ne vsebuje tudi ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Predlaga, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanja, ali zgolj ugotovitev sodišča, da je pravdna stranka v nakup skupnega premoženja vložila svoje posebno premoženje, brez ugovora oziroma zatrjevanja višjega deleža na skupnem premoženju s strani stranke - vlagatelja posebnega premoženja, zadošča za zmanjšanje z zakonom domnevanega enakega deleža nasprotne stranke na skupnem premoženju.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so glede v izreku opredeljenih pravnih vprašanj izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zato je revizijo na podlagi tretjega odstavka 367. c člena ZPP dopustilo.