Jedro

Predlog je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in ga poskuša utemeljiti. Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. S pogodbo o usposabljanju se je tožeča stranka zavezala tožencu omogočiti usposabljanje po programu, izplačevati plačo, stroške prevoza in malico za čas usposabljanja, toženec pa se je zavezal, da bo pravniški državni izpit opravil najkasneje do 31. 6. 2007 in po tem datumu še najmanj dve leti ostal v delovnem razmerju pri tožeči stranki. Toženec je izpit opravil 25. 4. 2007, delovno razmerje pa mu je prenehalo 31. 3. 2008, na podlagi odpovedi, ki jo je podal 25. 10. 2007. Ker je toženec odpovedal pogodbo pred potekom dveh let po opravljenem izpitu, je tožeča stranka zahtevala vrnitev sorazmernega dela stroškov izobraževanja.

2. Sodišče prve stopnje je naložilo tožencu plačilo 4.211,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2008 dalje do plačila in povrnitev stroškov postopka tožeče stranke, postopek v delu za plačilo 2.403,87 EUR pa ustavilo. Presodilo je, da toženec ni prost obveznosti povrnitve sorazmernega dela stroškov, čeprav ga tožena stranka v roku šestih mesecev ni imenovala v naziv oziroma premestila na delovno mesto, za katero se zahteva opravljen pravniški državni izpit (peti odstavek 101. člena Zakona o javnih uslužbencih – v nadaljevanju ZJU). V času nastanka spornega razmerja, torej v času kršitve obveznosti iz pogodbe, zakonska določba petega odstavka 101. člena ZJU ni več veljala oziroma obstajala, pa tudi pogodba ni vsebovala določb o ugasnitvi obveznosti toženca iz tega zakonskega razloga.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Toženec je vložil predlog za dopustitev revizije in Vrhovnemu sodišču predlagal, da revizijo dopusti. Pravnega vprašanja ni izoblikoval, zatrjeval pa je, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo in da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju. Navaja, da je višje sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo predpisov, ki so veljali ob sklenitvi pogodbe. Zmotno je štelo, da je sporno razmerje med strankama nastalo šele z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in upoštevalo predpise, ki so veljali na ta dan. Razmerje med strankama, ki se tiče izobraževanja javnega uslužbenca v interesu delodajalca, je nastalo s podpisom pogodbe o usposabljanju dne 25. 10. 2005. Čeprav pogodbenega določila o tem ni, se je takrat tožeča stranka tudi zavezala, da tožencu ne bo potrebno vrniti stroškov usposabljanja, če ga v šestih mesecih po opravljenem usposabljanju ne premesti na delovno mesto, kjer se pridobljena izobrazba zahteva, kot to določa peti odstavek 101. člena ZJU. Ker tega ni storila, je obveznost toženca po samem zakonu ugasnila. Sprememba zakona ni mogla retroaktivno poseči v pogodbeno razmerje med strankama. Tudi od stališču, da je sporno razmerje nastalo z odpovedjo, bi sodišče moralo uporabiti določbo osmega odstavka 32. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti, ki je zavezovala tožečo stranko. Predlaga tudi, da se Vrhovno sodišče opredeli do vprašanja nesorazmernosti.

5. Predlog ni popoln.

6. Četrti odstavek 367b. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlagatelju nalaga, da v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazloži, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem predlagatelj ni zadostil. Predlog je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in ga poskuša utemeljiti. Ker uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije, je predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, nepopoln.

8. Ker obravnavani predlog ni popoln, ga je sodišče na podlagi določbe šestega v zvezi s četrtim odstavkom 367b. člena ZPP zavrglo.