Jedro

Subjektivni rok za odpoved začne teči, ko se delodajalec seznani z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 6. 2011. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Delno pa je ugodilo tožbenemu zahtevku za obračun in izplačilo regresa za letni dopust. Tožnici je naložilo v plačilo stroške postopka tožene stranke v višini 84,07 EUR. Ugotovilo je, da je tožnica na domu frizirala dve osebi, sicer stranki tožene stranke, in za to prejela plačilo. S tem je huje kršila svoje pogodbene obveznosti po drugi alineji prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Kršila je konkurenčno prepoved z opravljanjem enake dejavnosti, kot jo opravlja tožena stranka. Odpoved je bila pravočasna, saj se je tožena stranka z odpovednim razlogom seznanila 1. 6. 2011 po prejemu tožničinega pisnega zagovora.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožena stranka izvedela za odpovedni razlog 19. 4. 2011, ko se je s kršitvijo seznanila N. K., zaposlena pri toženi stranki, zato je bila odpoved podana prepozno po poteku subjektivnega roka. Obrazložitev izpodbijane sodbe je glede roka sama s seboj v nasprotju in protispisna. Tožena stranka ni substancirano navajala, da se je z odpovednim razlogom seznanila 1. 6. 2011, temveč 19. 4. 2011, zato je bilo to dejstvo ugotovljeno mimo trditvene podlage.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Neutemeljen je revizijski očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je razumljivo in logično sklepčno obrazložilo, zakaj je štelo, da je tožena stranka ugotovila razlog za izredno odpoved iz druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR dne 1. 6. 2011 po prejemu revidentkinega pisnega zagovora in ne že 19. 4. 2011, ko se je s kršitvijo seznanila N. K., vodja frizerskega salona tožene stranke. Po ustaljeni sodni praksi datum ugotovitve razloga za podajo odpovedi prestavlja dejanski zaključek, ki pa se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja v revizijskem postopku ne more izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Ni utemeljena revizijska navedba o protispisnosti oziroma preseganju trditvene podlage tožene stranke o pravočasnosti podaje odpovedi. Tožena stranka je glede na določbo prvega odstavka 286. člena ZPP pravočasno in konkretno navedla, da se je z odpovednim razlogom dokončno seznanila 1. 6. 2011 s prejemom revidentkinega pisnega zagovora.

9. V skladu z drugim odstavkom 110. člena ZDR mora delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved (subjektivni rok). N. K. ni zakonita zastopnica tožene stranke (prvi odstavek 18. člena ZDR), zato ni pristojna za podajo izredne odpovedi in njeno vedenje o odpovednem razlogu ni odločilno dejstvo. Za pravočasno podajo odpovedi je odločilno dejstvo trenutek, ko se je z odpovednim razlogom seznanila direktorica tožene stranke, ki je zakonita zastopnica. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da se je ta o odpovednem razlogu dokončno seznanila s prejemom pisnega zagovora revidentke 1. 6. 2011, zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 14. 6. 2011 pravočasna (drugi odstavek 110. člena ZDR). Kot sta obrazložili že nižji sodišči, rok za odpoved ne prične v vsakem primeru teči že od prejema prvih informacij o domnevni delavčevi kršitvi. Subjektivni rok za odpoved začne teči, ko se delodajalec seznani z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo le-te. Če je pa za prepričanje o resničnosti dejstev o delavčevi kršitvi potreben tudi njegov zagovor, se lahko kot datum ugotovitve odpovednega razloga upošteva tudi datum (pisnega ali ustnega) zagovora.

10. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

11. Ker odgovor na revizijo tožene stranke ne vsebuje ničesar bistvenega, je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da stroške tega odgovora krije sama (155. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).