Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 9. 2015 podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristijo in prevzeto obveznostjo.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 9. 2015 podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristijo in prevzeto obveznostjo.

Obrazložitev

1. Tožnik zastopa v tej pravdi tezo, da sta toženka in njen pokojni mož (katerega nezakonski sin je tožnik) dne 14. 9. 2015 sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je v resnici prikrivala resnično darilno pogodbo. Na ta način naj bi tožnika izigrala v njegovi pravici do nujnega deleža. Predmet pogodbe je bilo celotno premoženje pokojnega A. A. To premoženje ni bilo majhno, saj je obsegalo več nepremičnin in dva avtomobila. Tožnik je bil v času sklepanja pogodbe neozdravljivo bolan in bil po sklenitvi pogodbe napoten v paliativno oskrbo. Dvanajst dni po sklenitvi pogodbe je umrl. 2. Sodišče prve stopnje je zahtevek zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je tožnikovo pritožbo zavrnilo in takšno sodbo potrdilo. Nižji sodišči se opirata na pravna izhodišča, podana v predhodnih odločbah Vrhovnega sodišča. Ta pravna izhodišča pojasnjujejo, da se darilna pogodba in pogodba o dosmrtnem preživljanju ločita glede na kavzo pogodbe. Če je podlaga darilna, gre za darilno pogodbo, če pa je kavza v tem, da se kdo zaveže, da dobi nasprotno zavezo, potem gre za kavzo, ki ustreza pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Pri tem pojasnjujeta, da sta tipični prvini, ki tako zasnovano abstraktno kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju dopolnjujeta, zaupnost oziroma osebnost razmerja ter aleatornost. Zato takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev. Dejanska okoliščina, ki jo poudarita nižji sodišči je, da datum pokojnikove smrti v času sklepanja pogodbe ni bil znan. Smrt je bila zanesljiva, pričakovati jo je bilo v nekaj tednih, težje v nekaj mesecih.

4. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali je bilo ob sklenitvi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 14. 9. 2015 podano očitno nesorazmerje med pridobljeno koristijo in prevzeto obveznostjo.

5. Predlagatelj ne nasprotuje abstraktnim stališčem, ki sta jih iz sodb Vrhovnega sodišča povzeli nižji sodišči. Vendar pa opozarja, da nižji sodišči nista opravili presoje, ali sta se pogodbenika ob sklenitvi pogodbe zavedala, da bodo obveznosti v primerjavi s pridobljeno koristijo neznatne. Na eni strani imamo manj kot dvotedensko obveznost preživljanja zakonske partnerke, ki obstaja že s samim dejstvom sklenitve zakonske zveze, na drugi strani pa izročitev štirih nepremičnin, med drugim tudi vikend na morju in stanovanje v Šoštanju.

6. Predlog je utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Ti pogoji so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede vprašanja, ki ga ponuja tožnik v svojem predlogu. Vrhovno sodišče je zato revizijo dopustilo glede predlaganega vprašanja.