- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep II DoR 121/2009
ECLI:SI:VSRS:2009:II.DOR.121.2009 Civilni oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sicer obširen predlog za dopustitev revizije ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po predstavlja nedovoljeno revizijo.
Obrazložitev
Predlog se zavrže. OBRAZLOŽITEV:
1. Tožeča stranka, ki je nepremičninski posrednik, je od toženke zahtevala provizijo, ker naj bi njo in njenega moža spravila v stik z lastnikom stanovanja, ki sta ga nato kupila. Sodišče prve stopnje je zahtevku ugodilo le delno. Toženko je zavezalo tožeči stranki plačati 100,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Sodišče druge stopnje je sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo tudi v tistem delu, ki ga je prvostopenjsko sodišče zavrnilo.
2. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije.
3. Predlog ni popoln.
4. Po določbi četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Tožnica tem formalnim zahtevam ni zadostila: njen sicer obširen predlog za dopustitev revizije ne vsebuje natančne in konkretne navedbe spornega pravnega vprašanja in domnevno kršenega pravnega pravila ter okoliščin, ki bi kazale na njegovo pomembnost; po vsebini dejansko predstavlja nedovoljeno (primerjaj drugi in tretji odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku) revizijo.
5. Predlog za dopustitev revizije, ki ni v skladu z zgoraj že navedeno določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, Vrhovno sodišče zavrže (šesti odstavek istega člena). Tako je moralo ravnati tudi v konkretnem primeru.