Jedro

V skladu z 11. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP lahko sodišče stranko kaznuje zaradi zlorabe procesnih pravic, kot je to storilo tudi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, potem, ko je ocenilo, da nasprotna udeleženka z grožnjami (žalitvami izvedencu), preprečevanjem dela izvedencu in nenazadnje sodišču, svojo pravico do izjave zlorablja, saj nasprotna udeleženka kot razlog za prepoved dela in vstopa izvedencu navaja zgolj svoja pravna stališča. Zgolj nestrinjanje s postopkom in drugačna materialnopravna stališča za prepoved ogleda in izmer ne zadoščajo. Upiranje nasprotne udeleženke konkretnemu postopku je tako glede na intenzivnost oviranja in naravo dejanj prešlo v zlorabo pravic nasprotne udeleženke.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se v I. točki izreka izrečena denarna kazen zniža za 1.000,00 EUR (na 300,00 EUR).

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nasprotni udeleženki L. B. izreklo denarno kazen v višini 1.300,00 EUR, ki jo je nasprotna udeleženka dolžna plačati v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa na račun Okrajnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sklep se pritožuje prva nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov. Uvodoma povzema odločitev sodišča prve stopnje, nato pa navaja, da kot večinska lastnica zaščitene stavbe, spomenika …, dokazovala, na podlagi pravnomočnih odločb, da hiša ... ni stavba, ki bi bila v etažni lastnini tistih, ki so kupili iz nacionalizacije izvzete posamezne prostore v stavbi. Prav tako je oddelek za etažno lastnino večkrat opozorila, da je bil postopek za vzpostavitev etažne lastnine sprožen na podlagi lažnih lastniških podatkov, to je tehnično napačnega prenosa matičnih pravic na elektronsko aplikacijo, na kar je opozoril tudi vodja evidenčnega oddelka pri Vrhovnem sodišču. Glede na vpis v ročno vodeni zemljiški knjigi je treba vse kupne pogodbe, ki so se vršile po vpisu pod zap. št. 28, 29 in 30 B lista, v skladu z 88. členom ZDen šteti za nedovoljena razpolaganja. Za zavarovanje pravic bivših lastnikov je pred uveljavitvijo Zakona o denacionalizaciji veljal Zakon o začasni prepovedi sečnje v gozdovih v družbeni lastnini in začasni prepovedi prometa z nepremičninami v družbeni lastnini. Hiša je z odločbo Komisije za nacionalizacijo kot celota skupaj z zemljišči prešla v družbeno lastnino in so bili posamezni prostori izvzeti šele dve leti kasneje. Z odločbo Ministrstva za kulturo z dne 4. 6. 1993 je bila v celoti vrnjena prejšnjima lastnikoma R. A. in R. V., vsakemu do ene idealne nerazdelne polovice skupaj s pripadajočimi zemljišči (razen štirih iz nacionalizacije izvzetih stanovanj) in je bila tudi kot celota predmet dedovanja. Ker je obenem tudi kulturni spomenik, v njej ni mogoče vzpostaviti etažne lastnine. Solastniški deleži na hiši in pripadajočih zemljiščih so že pravnomočno določeni in sicer denacionalizacijskima upravičencema vsakemu do ene idealne nerazdelne polovice, danes so to dediči. V omenjenem postopku ni mogoče spreminjati ali razveljavljati učinkov pravnomočnih odločb, z izrekom pravnomočne denacionalizacijske odločbe z dne 14. 7. 1993 se je vzpostavilo zemljiškoknjižno stanje na dan pred nacionalizacijo. Vrnjena je bila celotna hiša skupaj z zemljišči. Dosledno izražanje pravnih zemljišč ne more predstavljati zlorabe procesnih pravic. Povzema 11. člen ZPP ter navaja, da je bil njen namen izključno varovanje in uveljavitev njenih, na podlagi zakonov in pravnomočnih odločb pridobljenih pravic, ne pa škodovanje drugim. Ker hiša stoji na zasebnem zemljišču in je v zasebni lasti, s prepovedjo vstopa v hišo ne zlorablja svojih pravic, temveč jih v okviru procesnih pravic le varuje. Z vstopanjem izvedenca v privatne prostore, bi bila kršena pravica pritožnice do nedotakljivosti privatne lastnine, zato je izvedencu prepovedala vstop v hišo. Ponovna izmera hiše in pripadajočih zemljišč tudi ni potrebna. Število vlog nasprotne udeleženke in intervencij ne more pripeljati do sklepa, da nasprotna udeleženka svoje pravice zlorablja. Kaznovati jo zaradi dokazovanja, da bi moral oddelek za etažno lastnino postopek ustaviti, pomeni kršitev njenih temeljnih človekovih pravic. Višina kazni v bistvu sploh ni obrazložena. Podlaga za najvišjo kazen ne more biti okoliščina, da ji je sodišče prej s kaznijo zagrozilo. Sodišče ni upoštevalo pravnomočnih odločb in vpisa v ročno vodeni zemljiški knjigi.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožnica uvodoma navaja, da nikoli v svojih vlogah ni žalila sodišča, vendar navedeno ni odločilno, saj je bila kaznovana na podlagi 11. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Prav tako za kaznovanje ni bilo odločilno dejstvo, da je pritožnica v postopek pošiljala številne vloge, s katerimi je zahtevala ustavitev postopka, pač pa dejstvo, da je z grožnjami in prepovedmi izvedencu popolnoma zaustavila predmetni postopek.

5. Pritožnica v pritožbi obširno pojasnjuje, zakaj sporna hiša ne more biti predmet postopka po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL), čeprav že iz njenih lastnih navedb izhaja, da ji je jasno, da prejšnjima lastnikoma R. A. in R. V. hiša skupaj s pripadajočimi zemljišči z odločbo Ministrstva za kulturo z dne … 1993 dejansko ni bila vrnjena v celoti, saj jima je bila vrnjena lastninska pravica na podržavljenem premoženju – hiši skupaj s pripadajočimi zemljišči, z izjemo (razen) iz nacionalizacije izvzetih stanovanj, ki se tudi nahajajo v hiši. Prav tako iz sklepa o dedovanju „D“ II D 334/94 izhaja, da je v zapuščino po R. A. O., po katerem je dedovala pritožnica (B4), spadala ½ nepremičnin, pripisanih k vložku št. ... k.o. X, razen štirih iz nacionalizacije izvzetih stanovanj. Ravno za primere dejanske etažne lastnine (ne glede na formalen vpis v zemljiški knjigi) je predviden postopek, kot teče v tej zadevi.

6. Sodišče prve stopnje je v opozorilu pritožnici pravilno navedlo, da ima nasprotna udeleženka nedvomno pravico sodelovati v postopku, navajati dejstva in predlagati dokaze ter izražati svoja stališča, o čemer se bo sodišče izreklo v končnem sklepu, v izpodbijanem sklepu pa, da se ima pravico izjavljati v postopku. Za presojo izpodbijanega sklepa sicer pravilnost ali nepravilnost stališč pritožnice ni pravno relevantna. Vendar pa zgolj iz razloga svojih pravnih stališč pritožnica neutemeljeno zatrjuje, da bi vstop izvedenca v hišo predstavljal nedopusten poseg v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine in da naj bi zato z izdajo izpodbijanega sklepa šlo za kršitev njenih temeljnih človekovih pravic.

7. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, je v skladu s 3. točko prvega odstavka 23. člena ZVEtL sodišče dolžno pri pristojnem upravnem organu zahtevati izvedbo postopka za vpis stavbe in posameznih delov stavb v kataster, pri čemer sodišče, če je potrebno, po uradni dolžnosti v postopek vključi tudi izvedenca ustrezne stroke. Nasprotna udeleženka pa je na ogledu izvedencu prepovedala izvedbo izmer, potrebnih za izdelavo strokovne podlage, ki je potrebna za odločitev v tem postopku.

8. V skladu z 11. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP lahko sodišče stranko kaznuje zaradi zlorabe procesnih pravic, kot je to storilo tudi sodišče prve stopnje v konkretnem primeru, potem, ko je ocenilo, da nasprotna udeleženka z grožnjami (žalitvami izvedencu), preprečevanjem dela izvedencu in nenazadnje sodišču, svojo pravico do izjave zlorablja. Za zlorabo gre tudi po oceni sodišča druge stopnje, saj nasprotna udeleženka kot razlog za prepoved dela in vstopa izvedencu navaja zgolj svoja pravna stališča. Situacija je podobna, kot v primeru, ko stranka ne sme odreči predložitve listine (227. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) oziroma jo lahko odreče ob smiselni uporabi določb 231. do 234. člena zakona. Nasprotna udeleženka temu nasprotno, izmer in vstopa v stanovanje ni dovolila, pa zato ni navedla pravno upoštevnih razlogov. Zgolj nestrinjanje s postopkom in drugačna materialnopravna stališča za prepoved ogleda in izmer ne zadoščajo. Upiranje nasprotne udeleženke konkretnemu postopku (pri čemer sodišče v skladu z 2. odstavkom 2. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ne sme odreči odločitve o zahtevku oziroma predlogu za katerega je pristojno) je tako glede na intenzivnost oviranja in naravo dejanj prešlo v zlorabo pravic nasprotne udeleženke.

9. Za zlorabo procesnih pravic je predvidena denarna kazen v 11. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Ne drži, da sodišče prve stopnje višine izrečene denarne kazni ni obrazložilo, saj je navedlo, da je pri določitvi višine denarne kazni izhajalo iz dejstva, da nasprotna udeleženka postopka s svojim ravnanjem ni le ovirala, temveč ga je (kljub opozorilu sodišča) povsem zaustavila ter ob tem načrtno rušila avtoriteto sodišča. 10. Vendar ima pritožba prav, da je denarna kazen v konkretnem primeru določena previsoko. Po oceni sodišča druge stopnje je glede na težo kršitve primerna denarna kazen v višini 300,00 EUR, zato je sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je izrečeno denarno kazen znižalo na 300,00 EUR. Pritožbi je torej delno ugodilo, v preostalem delu pa jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).